Pobiram oni dan jajčevce na maminem vrtu. Lepi, sijoči, čvrsti plodovi. Zadnja leta izjemno lepo uspevajo. Lani smo celo na našem balkonskem vrtu vzgojili enega prav lepega, letos nismo te sreče. Prevroče in presuho ali kaj, ne vem.
Najbolj pogosta je temno vijolična sorta, lahko izberemo tudi sorte s svetlo rožnatimi ali belimi plodovi.
Vsekakor se zdi, da so jajčevci ali melancani zadnja leta trend med vrtičkarji. Sezona pobiranja je na vrhuncu, a vseeno zapišimo nekaj o vzgoji teh plodovk, ki se začne s semeni. Morda pa bo koga zamikalo, da vzgoji svoja. Za ta namen izberemo najlepši plod in ga pustimo, da na rastlini povsem dozori. Ko porumeni, ga odtrgamo in pustimo, da se povsem zmehča, kar lahko traja tudi več tednov, pazimo, da ne zgnije. Naguban plod prerežemo in iz njega postrgamo semena. Dobro jih speremo z vodo, odstranimo neuporabna, to so tista, ki splavajo na vrh, in jih osušimo na krpi. Potem razporedimo po pladnju in pustimo, da se dobro posuši, običajno v tednu ali dveh.
Sadike vzgajamo zgodaj spomladi
Naslednje leto bomo že pozimi, od januarja, najpozneje v začetku marca, semena posejali v toplem zaprtem prostoru. Za kaljenje potrebujejo temperaturo od 22 do 26 stopinj, zato kalilne lončke postavimo kar nad radiator. Po kalitvi, ki traja dober teden, potrebujejo le še 20 stopinj. Ko zrastejo prvi pravi listi, jih pikiramo v večje lončke, da se koreninski sistem dobro razvije. Na prosto sadimo maja, ker jajčevci razvijejo precej velike grmičke, jih sadimo na dobrega pol metra razdalje, med vrstami naj bo ta 80 cm. Jajčevci potrebujejo veliko vode, zlasti v času cvetenja in nastajanja plodov. Zaradi pomanjkanja vlage lahko cvetovi odpadejo, plodovi pa ostanejo majhni. Obilno zalivamo korenine, ne cele rastline.
Jajčevec je odporna rastlina, od škodljivcev ga napade le koloradski hrošč, saj je v sorodu s krompirjem. Potrebuje dovolj svetlobe, sonca in vlage.
Pri kolobarju pazimo, da ga ne sadimo za plodovkami, ki niso njegove dobre sosede. Zato se počuti dobro v družbi graha, fižola, boba in zelja, dobro mu denejo tudi žametnice, kapucinke in ognjič. Pobiramo zrele, sveže plodove, ki imajo bleščečo in napeto kožo. Ko se ta začne gubati, plod zagreni. Pobrane plodove porabimo čim prej, v hladilniku zdržijo več dni, vendar hitro izgubljajo svežino. Pri pobiranju bodimo pazljivi, da ne zatrgamo stebla, plodove je najbolje gladko odrezati.
Recept: ocvrti jajčevci Uporabimo takšne s sijočo kožo, narežemo jih in solimo, da izpustijo vodo in izgubijo morebitno grenkobo Jajčevci so odlična popestritev poletnih jedilnikov, pripravimo jih kot zrezke, ocvrte ali na žaru, tako bodo odlično nadomestilo za meso. Okusni so tudi v omakah, ki jim dajo rahlo pikanten okus.Za pripravo uporabimo čim bolj sveže plodove, take, ki imajo sijočo in napeto kožo. Če je čvrsta, jih ni treba lupiti. Pri pripravi vpijejo veliko maščobe, zato jih narežemo na pol centimetra debele koleščke in posolimo po obeh straneh. Ko izpustijo odvečno vodo in izgubijo morebitno grenkobo, jih osušimo s papirnato brisačo, tako bomo omilili neželeno vpijanje maščobe. Če jih popečemo na žaru, težave z maščobo seveda odpadejo, ocvrte pa si privoščimo tu in tam. Za 4 osebe:2 srednje velika jajčevca mešanica žitaric 2 jajci sol olje po želji nariban parmezan Jajčevce po potrebi olupimo in narežemo na centimeter debele kolobarje. Solimo, kot je tu opisano, in pustimo stati približno 15 minut. Kosmiče, zrnje različnih vrst žita, ki jih imamo na voljo (pšenica, rž, pira ...) in semen (laneno, sezamovo, bučnice, sončnice) zmeljemo v grobo mokasto zmes. Osušene jajčevce povaljamo v žitni zmesi, namočimo v stepena jajca in na hitro ocvremo, na vsaki strani dobro minuto, da dobijo lepo rjavo barvo. Položimo jih na papirnato brisačo in popivnamo maščobo. Lahko posujemo z naribanim parmezanom. |