Govorili smo s strokovnjakoma, predstojnico centra za osebni in profesionalni razvoj študentov Univerze v Ljubljani Majo Dizdarević in z Lukom Hrovatom iz centra za pedagoško svetovanje v okviru Filozofske fakultete.
Na Filozofski fakulteti je pod koordinacijo Centra RS za poklicno izobraževanje (CPI) mogoče opravljati izpite iz 21 tujih jezikov. Po besedah Luke Hrovata se največ kandidatov – skoraj 90 odstotkov – odloča za izpit iz angleškega jezika, saj je ta pogosto pogoj za zaposlitev ali študij. Angleščini sledijo nemščina, italijanščina in južnoslovanski jeziki.
Jezikovni izpit za dober stotak
Kandidatke in kandidati se izobražujejo in za izpit pripravijo sami ali kjer koli drugje v jezikovnih šolah, sicer pa – tako Hrovat – kakovostne tečaje ponujajo tudi na Filozofski fakulteti, kjer se lahko naučimo kar 19 tujih jezikov: »To so angleščina, nemščina, češčina, francoščina, hrvaščina, italijanščina, japonščina, kitajščina, korejščina, makedonščina, nizozemščina, nova grščina, norveščina, poljščina, portugalščina, ruščina, sanskrt, španščina in švedščina. Vpisi v tečaje potekajo prav ta mesec, torej v septembru.« 60-urni tečaj za študente Univerze v Ljubljani stane 239 evrov, zunanji udeleženci pa morajo odšteti 359 evrov, medtem ko opravljanje izpita znaša 123,02 evra. Izpiti se po dogovoru izvajajo vse leto, včasih jih je lahko tudi več na dan.
Več znaš, več veljaš
Seveda pa mojstrsko obvladovanje tujega jezika še ni garancija, da bomo dobili službo oziroma jo obdržali. Katera so trenutno najbolj zaželena znanja pri zaposlenih, nam je razložila Maja Dizdarevič, predstojnica centra za osebni in profesionalni razvoj študentov Univerze v Ljubljani: »Potrebe po dodatnih znanjih, ki posamezniku najpogosteje omogočijo zaposlitev in/ali karierno napredovanje, se lahko razlikujejo glede na vrsto delovnega mesta, panogo in podobno. Vsekakor še vedno velja rek: Več znaš, več veljaš.«
Pričakovana temeljita (samo)evalvacija
Dizdarevićeva poudarja, da niso ključni le tuji jeziki in računalniško znanje, temveč so nujne tudi nekatere sposobnosti, ki postajajo vse bolj iskane v delovnih okoljih in se razvijajo več let: »Napovedi in izkušnje z delodajalci nakazujejo potrebe po razvoju veščin, kot so sposobnost reševanja kompleksnih problemov, kritično razmišljanje, ustvarjalnost, vodenje ljudi, koordiniranje in sodelovanje z drugimi, čustvena inteligenca, presoja in sprejemanje odločitev, pogajanja, kognitivne fleksibilnosti in storitvena usmerjenost. Gre za veščine, ki zahtevajo temeljito (samo)evalvacijo in veliko dela s sabo, če nam te niso dane. Da se potrebe spreminjajo, prikazuje tudi graf, ki temelji na poročilu Svetovnega gospodarskega foruma, objavljenega letos. To potrjujejo tudi podjetja, s katerimi sodelujemo v kariernih centrih Univerze v Ljubljani, zato bomo z letošnjim študijskim letom posebno pozornost namenili prav izobraževanju in usposabljanju za pridobivanje nekaterih od omenjenih veščin.« Naša sogovornica omeni še zanimiv podatek, da so se zahteve delodajalcev nekoč spreminjale na več desetletij, v zadnjem času pa so drugačne že na pet, tri ali celo dve leti.
Deset naj veščin zaposlenih
Leta 2015
1. Sposobnost reševanja kompleksnih problemov
2. Koordiniranje in sodelovanje z drugimi
3. Znanje za vodenje ljudi
4. Kritično razmišljanje
5. Pogajanje
6. Nadzor kakovosti
7. Storitvena naravnanost
8. Presoja in sprejemanje odločitev
9. Aktivno poslušanje
10. Kreativnost
Leta 2020
1. Sposobnost reševanja kompleksnih problemov
2. Kritično razmišljanje
3. Kreativnost
4. Vodenje ljudi
5. Koordiniranje in sodelovanje z drugimi
6. Čustvena inteligenca
7. Presoja in sprejemanje odločitev
8. Storitvena naravnanost
9. Pogajanje
10. Kognitivna fleksibilnost
Vir: Poročilo o prihodnosti zaposlitev (Future of Jobs Report), Svetovni gospodarski forum
