Po lanskem petem festivalu sivke na Krasu je organizatorjem postalo jasno, da dvodnevna prireditev v Ivanjem Gradu prerašča začetne okvire. Hkrati je dozorelo spoznanje, da je gojiteljev sivke že toliko, da bi bilo povezovanje smiselno, še posebno ker gre večinoma za manjše nasade s 4000 do 10.000 rastlinami.
Tako se bo festival razširil na štiri dni in razpotegnil na dve lokaciji, zainteresirani gojitelji pa so se odločili ustanoviti zadrugo z uradnim nazivom Sivka s Krasa.
Kar zadeva prireditev z naslovom Festival sivke na Krasu, naj bi sčasoma prerasla v Teden sivke na Krasu, potekala pa naj bi na več lokacijah spodnjega Krasa. Proces naj bi potekal postopoma, organsko in v skladu s potrebami. Tako naj bi letos začetek festivala potekal konec junija v Ivanjem Gradu, zaključil pa naj bi se teden dni pozneje v Kregolišču pri Komnu.
Kraševec iz Brja
Če rečeš sivka v Franciji, pomisliš na Provanso; če rečeš sivka v Sloveniji, pomisliš na Kras. Ne glede na to, da lavanda utegne rasti tudi drugod, je z omenjenima pokrajinama zgodovinsko povezana.
Sivka na Krasu ni redkost, že dolgo ne, kajti gospodinje so si kakšen grmiček zasadile na borjaču ali na vrtu, da so to dišavnico pozneje lahko uporabile za odganjanje moljev v kostnih pa tudi za odišavljanje perila. Niso pa tod sivke nikoli gojili množično in v industrijske namene.
Ta zamisel se je veliko pozneje porodila nekemu Kraševcu, doma iz majhne vasi Brje pri Koprivi, ki je zasadil prvo večjo plantažo in to sredozemsko rastlino, ki izvira z Bližnjega vzhoda, začel predelovati v kozmetične preparate, večinoma v mila različnih struktur.
| Danes na Krasu raste 100.000 grmov te dišeče rastline. Šesti festival sivke na Krasu je pred vrati. Letos bo potekal prihodnji konec tedna v Ivanjem Gradu, teden dni pozneje pa v Kregolišču. Investicija v hektar sivke je primerljiva z vinogradom terana. |
Ročna žetev s srpi in 100.000 grmov
Žetev sivke, ki jo vedno spremlja parna destilacija, to se pravi pridobivanje eteričnega olja in rožne vode, je že sama po sebi zanimiv dogodek in iz teh začetnih, po Krasu razpršenih žetev, ki so potekale ročno, s srpi, se je rodil pravi praznik, ki se je sčasoma preimenoval v Festival sivke.
Najbolj se je uveljavila prireditev v Ivanjem Gradu, ki je vse do letos potekala v organizaciji Ekotere. Z leti je imela čedalje več vsebine in obiska in lani je peta tovrstna prireditev prerasla sprva začrtane okvire. Izkazalo se je, da bi bilo smiselno, če bi enemu vikendu dodali še enega, morda na drugi lokaciji, in oba povezali v Teden sivke na Krasu.
Takšne pobude in nova organiziranost kažejo na to, da ta dišavnica pridobiva veljavo, da lavanda še zdaleč ni le okrasna rastlina, ki nas med cvetenjem prevzame s svojo barvitostjo in značilnim vonjem, temveč je tudi ekonomsko zanimiva.
Marsikdo v njej vidi dodaten vir zaslužka, za nekatere postaja osnovna pridobitvena dejavnost, trd sivkin kruh pa prav lepo diši. To zlasti velja za slovenski Kras, kjer je rastlina našla idealne razmere za rast. Danes tam uspeva 100.000 grmov te rastline.
Čeprav sta eterično olje in rožna voda, ki ju pridobivamo s parno destilacijo, večinoma namenjena kozmetični industriji, to še zdaleč ni edina možnost uporabe. Namenjena sta tako zdravilstvu kot tudi kulinariki, kjer so povsem izkoriščene njene zdravilne lastnosti.
Sivka namesto krav, s teranom in pršutom
Na Krasu ima gojenje še neko dodatno konotacijo. Ker to, v kmetijskem pogledu deficitarno območje, kjer se samo z vinogradništvom ne da več preživeti ali dobro živeti in kjer tudi za živinorejo ni idealnih razmer, je vsaka dodatna dejavnost dobrodošla. Še zlasti ker značilna podoba Krasa izginja. Travnike in polja nezdržno zarašča grmovje.
Gojenje sivke ima v tem pogledu tudi dragocen ekološki pomen, ki ga na krasu res ne gre spregledati. Poudariti kaže, da je gojenje sivke ekološko neoporečno, saj rastlina ne potrebuje niti gnojil niti škropljenja.
Glede na vse zapisano ima Festival sivke na Krasu pomembno promocijsko vlogo. Ali kot je dejal kleni Kraševec Berto, ki sprva nad širjenjem sivke po Krasu ni bil ravno navdušen: »Če si Kraševci samo z vinom in s kmetijskimi pridelki ne moremo zagotoviti obstoja na tej skopi zemlji, bo tudi sivka dobrodošla, a eno naj bo jasno: teran in pršut ob brinjevcu sta in vedno bosta prvinski značilnosti Krasa.«
Festival sivke na Krasu
Letos bo potekal dva vikenda na dveh lokacijah. Že konec tega tedna, 27. in 28. junija, bo festival v Ivanjem Gradu. Čez teden dni, 4. in 5. julija, pa bo prava žetev v Kregolišču.
Gojenje sivke na Krasu je ena od komplementarnih dejavnosti in ena od tistih, ki lahko veliko pripomorejo k razvoju turizma na tem območju. Festival sivke na Krasu je vse bolj praznik regije, ki počasi dobiva značilne vijolične odtenke.
Prostora je za 100 hektarjev sivke
Na Krasu je s sivko zasajenih sedem hektarjev polj, prostora je za 100 hektarjev. Vložek v nasad je vsaj tako velik, kot če bi zasadili vinograd, to je od 10.000 do 20.000 evrov na hektar. Sivko je treba v prvem letu zalivati in vsako leto obrezati ter dvakrat opleti. Pri majhnih količinah sta žetev in destilacija sivkinih cvetov v olje in dišečo vodo zabava, sicer pa mora imeti sivkar svoj kotel, ki stane od 1500 do 3000 evrov, kar je spet strošek. Hektar sivke vam prej povrne začetno investicijo kot hektar terana, vendar je treba sivko po 15 letih obnoviti, trta pa rodi 30 in več let.
