Priljubljeno stročnico sejemo v skupinah ali v vrstah, grmičasti ne potrebuje opore, visokemu pa namestimo razvejano šibje, okoli katerega bo ovijal vitice. Semena pred ptiči zaščitimo z vrtnarsko kopreno ali vejami.
Grah je stalnica po naših vrtovih, sejemo ga že marca, da si zagotovimo stalni pridelek, pa setve ponavljamo še aprila, na dva tedna. Ker ne mara vročine, ga ponovno sejemo šele avgusta in zorel bo do konca oktobra.
Nizke in visoke sorte
Nizke sorte lahko sejemo v skupine po pet semen skupaj, med njimi naj bo pol metra razdalje. Če sejemo v brazde, naj bo razdalja med posameznimi semeni po tri centimetre.
Visoke sorte sejemo le v brazde. Veje za oporo namestimo takoj ob setvi, pred ptiči pa semena zaščitimo z vejevjem ali kopreno, s katerimi pokrijemo gredo. Pazimo, da jo pravočasno odstranimo, da bodo imele rastline prostor za rast.
Če uporabljamo zastirko, jo namestimo, ko bodo mlade rastline visoke približno deset centimetrov. Tudi če doslej niste vrtnarili z zastirko, velja poskusiti, zlasti pri grahu, ker potrebuje stalna vlažna tla. V sušnem obdobju bo sicer kljub zastirki treba zalivati.
Bogati zemljo, ne mara paradižnika
Pri grahu je zelo pomembno, da stroke pobiramo sproti, kakor dozorevajo. S tem rastlino spodbudimo k cvetenju, pa tudi bolj okusen je, če ni prezrel.
Ko neha roditi in se začne sušiti, rastline odrežemo pri tleh, korenine pa pustimo v zemlji kot gnojilo za rastline, ki jih bomo sadili ali sejali za grahom. Vemo, da stročnice obogatijo zemljo z dušikom, zato po grahu sadimo kapusnice.
Prav tako ne pozabimo na dobrososedske odnose, poleg kapusnic se z grahom razumejo koleraba, repa, redkvica, blitva, bučke, kumare pa jajčevci, krompir in solata.
Pravzaprav je bolje, če si zapomnimo, s kom se ne mara, s čebulo, porom, papriko in paradižnikom.
V nasprotju z drugimi stročnicami, katerih zrnje sušimo, grah praviloma uživamo svež. Ko ga poberemo, ga porabimo čim prej, saj se sladkor v zrnih začne spreminjati v škrob in ni več tako okusen.
