Melita pomagaj!
Sem mama samohranilka najstnice, ki končuje sedmi razred. No, če ga bo sploh dokončala. Uči se nič, jezika za vsako malenkost, doma mi nič ne pomaga, ker pravi, da to ni njena stvar, če hočem imeti pospravljeno, pa naj kar sama čistim. Cele dneve visi na telefonu, ki ji ga ne upam vzeti, ker se zelo razjezi, se cufa z mano in mi ga noče dati, ko želim omejiti njeno buljenje v zaslon. Pogosto ugotovim, da se je kaj zlagala, in to zanika, čeprav imam dokaze in potem kričim nanjo. Ne vem več, ali sem sama res že čisto zmešana, o čemer me hči prepričuje, ali nisem dobro vzgojila otroka. Kar boli me od krivde, da je mogoče moje popuščanje privedlo do njenih nespoštljivih odzivov. Mi lahko kako pomagaš? In še to: kot otrok je bila pogosto bolna in bila sem zelo zaščitniška do nje. Je to povezano?
Bralka v stiski
Draga mama, globoko verjamem, da ste v močni stiski. Kar opisujete, je značilen primer razvajene deklice, ki je navajena, da je ugodeno vsem njenim željam in kapricam, ni pa se naučila sprejeti, da kdaj ne more biti vse po njenem in da ne morejo biti vse njene želje takoj zadovoljene. Temu prištejmo še žuborenje hormonov, trme, uporništva in svojeglavosti, kar je vse značilno za obdobje pubertete, pa imamo eksplozivno mešanico.
 |
| Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose, družinsko dinamiko in podporo najstnikom. Foto: osebni arhiv |
Bojim se tudi, da hčere niste navadili na odgovornost. Kaj to sploh pomeni? Da se mora brihtna odraščajoča punca, kar vaša hči zagotovo je, zavedati, kakšne posledice bo imela kakšna njena odločitev. Če bo imela cele dneve telefon v rokah, ne bo imela časa za učenje. Sedaj je treba stisniti zobe, presedeti za šolskimi knjigami kakšno uro na dan in izdelati razred. Tukaj ji pomagajte tako, da ji razložite, zakaj se je treba disciplinirano učiti, in ker se bo verjetno še naprej upirala, jo vprašajte, kar se da mirno, zakaj se noče učiti, ter ji ponovno potrpežljivo razložite pomen pridobivanja znanja. Vztrajajte in ne izgubite živcev. Poskušajte se z njo iskreno in čim več pogovarjati. Povejte ji, da jo imate radi, da vas prizadene, ko se noče pogovarjati z vami ali odsekano in jezno odbrusi kaj nazaj na vaše besede. Bodite ji zgled, kako se lahko z mirno energijo pogovarjate in ne izgubljate živcev, se ne derete več nanjo, temveč zbrano poslušate, ko vam odgovarja, in ji na njene besede poveste tehtne protiargumente. Tako vas bo počasi začela spoštovati, saj se je že navadila, da hitro izgubite živce in postanete verbalno napadalni. Prekinite ta krog, ker s tem boste dosegli le to, da se bo še bolj odmaknila in iskala zaveznike v družbi vrstnikov.
Niste zmešani, draga izčrpana mama, le šibko starševsko avtoriteto ste si zgradili in sedaj vas čaka delo tudi na sebi, da pristopite k svoji razvajeni hčerki na malce drugačen način, bolj zrelo tudi vi sami, samozavestno in brez krivde. Ker vaša občutenja občuti hči in zna z vami odlično manipulirati. Ko vzgajamo otroke, sploh v fazi pubertete, je zelo pomembno, da prevzgojimo tudi sebe. Da bosta naša starševska moč in avtoriteta avtentični. To naši pubertetniki 'kupijo', začnejo spoštovati in se ne upirajo več na vsako našo besedo, temveč lahko tvorno sodelujejo v oblikovanju zdrave spoštljive družinske klime. Res je, da to ne gre čez noč, a nekje je treba začeti. Lahko se oglasite tudi pri meni v Svetovalnici.
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«
