HČI PREDSEDNIKA

Neža Peterle: Sem močna, a nisem iz jekla

Objavljeno 08. maj 2016 12.00 | Posodobljeno 08. maj 2016 12.00 | Piše: Klavdija Miko

Hči predsednika prve slovenske vlade Lojzeta Peterleta.

Triintridesetletna Neža Peterle, prvorojenka evroposlanca Lojzeta Peterleta, je čuteča in pronicljiva opazovalka življenja. Po izobrazbi je etnologinja in kulturna antropologinja, svojo pot pogumno ubira v kulturi. Zasebno je preprosta in dobrovoljna ženska. Oče je zanjo bil in je še zdaj v prvi vrsti starš, in ne politik, kot ga doživlja večina. Ne zanika, da očetovega političnega dela vsi trije Peterletovi otroci niso plačali, a so hkrati ob preizkušnjah zoreli. Tudi zato so Neža, Ožbej in Meta spletli trdno sestrsko-bratsko navezo, ki je neumnosti ne morejo zastrupiti.

Ko sva sedli k intervjuju, ste se ob pogledu na moj »plonk« listek z vprašanji odkrito nasmehnili, saj ste si doma tudi sami pripravili enega – seznam nekaterih svojih projektov, ki ste jih želeli izpostaviti.

Razmišljala sem, za katere projekte sem res vesela, da sem jih delala. Ponosna sem na dva za kampanjo na Kickstarterju, pri katerih sem sodelovala. To je nekaj, kar mi je zelo blizu. Zaradi mobilnosti globalnega kapitala imamo mladi več možnosti za uresničevanje načrtov.

Sodelovali ste pri ustvarjanju kratkega mladinskega filma Kresnik: Ognjeno izročilo, režiserja Davida Sipoša. Pojasniva, da so bila sredstva za zadnjo fazo filma in distribucijo pridobljena na spletni platformi za množično financiranje Kickstarter.

To je bil prvi kratki slovenski film – v žanru fantazije so v njem predstavljeni motivi slovanske mitologije –, ki se je predstavil na mednarodni platformi in tudi dosegel zadani cilj. Poskrbela sem za komunikacijsko strategijo in kampanjo. Drugi projekt na Kickstarterju je bila predstava Kje sem ostala, avtoric Urše Adamič in Nine Šorak, ki za detabuiziranje bolezni raziskuje razvoj demence iz osebne in družbene perspektive. Imeniten uspeh je, da so uspešno izpeljani kampanji tako prvega slovenskega filmskega kot gledališkega projekta na Kickstarterju večinsko podprli slovenski podporniki.

Če bi vse, kar delate, strnili na poslovno vizitko, kaj bi postavili ob svoje ime in priimek?

Ojej, počnem toliko različnih stvari. (Širok smeh.) Denimo, leto in pol sem delala v kreativnem centru Poligon. Iz nemščine smo prevedli Rdečo knjigo, avtobiografsko delo Carla Gustava Junga; izdala jo je Beletrina. Dve leti sem delala transkripcije intervjujev za knjigo ob 25-letnici samostojne Slovenije, ki jo pripravlja brat Ožbej s sodelavcema in jo bo junija izdala Mladinska knjiga. Torej... (Obrne glavo vstran.) Ukvarjam se z odnosi z javnostjo, produkcijo, delno tudi s prevajanjem, kulturnim menedžmentom, tj. organizacijo dogodkov, in pojem.

 

CELOTEN INTERVJU JE OBJAVLJEN V POVSEM SVEŽI ŠTEVILKI REVIJE ONAPLUS, KI VAS ŽE ČAKA V VAŠI NAJBLJIŽJI TRAFIKI. NANJO PA SE LAHKO TUDI NAROČITE NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 11 99. 

 

image

Deli s prijatelji