V veliko godljo japonskega izdelovalca in dobavitelja varnostnih zračnih blazin Takata, ki iz tedna v teden povečuje število vpoklicanih vozil in modelov, se je nazadnje vmešala celo tamkajšnja politika najvišjega ranga.
Šest smrti
Člani odborov za energijo in trgovino ameriškega predstavniškega doma na Kapitolskem griču v Washingtonu so za začetek junija napovedali temeljit pregled poteka in vzrokov za vpoklic zračnih blazin omenjenega proizvajalca, ki naj bi zaradi napak v delovanju sistema proženja po vsem svetu povzročile smrti najmanj šestih ljudi in najmanj sto hujših poškodb.
Vpoklic in ugotavljanje ustreznosti izvedenih zamenjav oziroma popravil na sistemih sta v ZDA, kjer je avtomobilov s potencialno nevarnimi sistemi proženja največ, v domeni tamkajšnje državne agencije za varnost v cestnem prometu (NHTSA), vendar pa čedalje večje število vpoklicanih vozil, ki je že preseglo vse rekorde – tudi rekord nedavnega vpoklica vozil General Motorsa –, v javnosti poraja številna vprašanja o učinkovitosti dela agencije in posledično ustreznosti popravil.
Seveda so v pompoznem slogu za Ameriko značilnega spektakla v dogajanje, ki je resda nekoliko kaotično, saj menda tudi obnovljeni oziroma popravljeni sistemi vpoklicanih vozil, med katerimi so zveneča imena BMW, GM, Ford, Mazda, Honda itd., niso stoodstotno varni, nazadnje posegli kongresniki.
Je kriva vlaga...
Krivec za napake v sistemih je proženje s preveliko silo, saj lahko v določenih razmerah raznese kovinsko ohišje zračne blazine, tako da lahko šrapneli poškodujejo ali celo ubijejo voznika in sopotnike. Glavni krivec je (pre)občutljiva kemična zmes amonijevega nitrata, ki jo za proženje uporablja Takata. Po prvih ugotovitvah proizvajalca in neodvisnih strokovnjakov NHTSA je ta pretirano občutljiva za vlago, kar lahko po več letih vožnje v okolju z vlažnim podnebjem povzroči silovitejšo eksplozijo kot običajno. Japonci so sisteme začeli popravljati, a so medtem uvodne navedbe začeli dopolnjevati z novimi, poleg tega pa so večali tudi število vpoklicanih vozil. To je seveda porodilo nove sume o verodostojnosti Takatinih navedb in že izvedenih popravil. »Če ne odpravimo korena težav, ne moremo z gotovostjo trditi, da se zgodba ne bo ponovila čez deset let,« je dejal zdaj že nekdanji prvi mož NHTSA David Kelly.
»Prepričani smo, da so naše nove zračne blazine varne, saj smo temeljito pregledali proizvodne postopke, pri čemer nismo zaznali nihanj v kakovosti,« so se odzvali v japonskem podjetju, a skoraj hkrati razloge za napake razširili na neoprijemljive pomanjkljivosti v zasnovi zračnih blazin in obliki polnila za vžig ter slabo tesnjenje spojev, kar bi z drugimi besedami lahko opisali tudi kot površno oziroma nekakovostno izdelavo.
... ali slaba kakovost?
Zato so se pregleda sistemov lotili kar avtomobilski proizvajalci, saj se dobro zavedajo, da je pod vprašajem tudi njihov ugled. Tako so, denimo, inženirji japonske Honde, katere vozila so bila vpletena v vseh šest nesreč s smrtnim izidom, pod drobnogled vzeli nove in starejše modele, opremljene s Takatinimi sistemi, in neuradno ugotovili, da vzrok tiči prav v slabi kakovosti izdelave, ne toliko v nestabilni zmesi.
Vseeno pa neodvisni ameriški strokovnjaki, ki sodelujejo pri preiskavi, opozarjajo, da je glavni krivec prav kemična zmes, saj je cenejša od primerljivih kemikalij, vendar v določenih razmerah bolj nestabilna oziroma eksplozivna.
