ZDRAVA ONA

Nasmeh 
je najboljše zdravilo

Objavljeno 26. oktober 2016 17.00 | Posodobljeno 26. oktober 2016 17.00 | Piše: Petra Godeša

Ves čas poslušamo, da je stres glavni sovražnik imunskega sistema, vse premalokrat pa se vprašamo, ali je potemtakem sreča res čudežna zel.

"Obstajata dva stebra sreče. Prvi je ljubezen in drugi iskanje načina življenja, ki ljubezni ne odriva. Porabili smo 75 let in 20 milijonov dolarjev, da lahko rečemo, da je sreča ljubezen." Dr. George Vaillant, psihiater

Nam lahko občutki ugodja, pomirjenost in vznesenost, torej elementi, ki sestavljajo ta tako težko ulovljivi pojem, res pomagajo v boju proti boleznim? In če je tako, bo za ustrezen učinek dovolj kakršna koli sreča? Že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so potrdili neposredno povezavo med delovanjem možganov in imunskega sistema, a so raziskovali predvsem negativne občutke in psihološka stanja, kot sta depresija in shizofrenija. Sreči so posvečali malo pozornosti, čeprav je dokazano, da čustva vplivajo na razvoj bolezni, kot so rak, krvožilne ter avtoimunske bolezni. Vsekakor drži, da imajo ljudje, ki sodijo v skupino bolj zadovoljnih, večjo motivacijo za zdrave navade in življenjski slog, ki ne vodi naravnost v bolezen. 

Več učinkov sreče

A občutki sreče sežejo še dlje, raziskave so dokazale, da globok občutek sreče in zadovoljstva dejansko niža raven vnetnih procesov v organizmu, hkrati pa krepi obrambo proti virusom in bakterijam. K temu prispevata zvišana stopnja imunoglobulina A ter manj kortizola v telesu. Na testih se je imunski sistem tistih, ki so počutje označili za zadovoljno, odrezal veliko bolje kot pri nesrečnikih. Sreča obenem niža krvni pritisk in upočasnjuje bitje srca ter za 22 odstotkov znižuje tveganje za bolezni krvožilnega sistema. Vpliva tudi na zaznavanje bolečine in dolgoročno zmanjšuje verjetnost za razvoj kroničnih bolezni.

Katera je prava?

A sreča ni enaka sreči, zato tudi učinki nežnega ugodja in intenzivne evforije učinkujejo različno. Hedonistični občutki, ki izvirajo iz užitkarskih izkušenj, kot je promiskuitetna spolnost, na vnetne procese in imunski sistem nimajo prav dosti učinka. Nasprotno, nanje učinkujejo podobno kot stiska! Na drugi strani eudaimonično zadovoljstvo, ki temelji na samoaktualizaciji in občutku smisla, v resnici telesu dolgoročno koristi. Če res drži, da se sreča skriva v malih stvareh, je poti do nje več. Vsak posameznik nosi v sebi lastna majhna zadovoljstva, a tudi tukaj so znanstveniki naredili korak naprej in našli skupni imenovalec, ki osreči prav vse!

Ime ji je ljubezen

Ameriška študija Harvard Grant Study sodi med najobsežnejše raziskave v zgodovini, saj je potekala kar sedem desetletij. Podrobno je raziskala življenja 268 moških in iskala povezave med najrazličnejšimi dejavniki ter kakovostjo bivanja mož. Psihiater dr. George Vaillant raziskavo sklene tako: »Obstajata dva stebra sreče. Prvi je ljubezen in drugi iskanje načina življenja, ki ljubezni ne odriva. Porabili smo 75 let in 20 milijonov dolarjev, da lahko rečemo, da je sreča ljubezen.« Povprečno so tisti udeleženci raziskave, ki so imeli zadovoljujoče medčloveške odnose tako v otroštvu kot v odraslosti, živeli približno dvajset let dlje. A na univerzi Harvard niso edini, Steve Cole, profesor z univerze v Los Angelesu, je pod drobnogled vzel izrazito nesrečen občutek, osamljenost, in ga poskusil povezati z zdravstvenim stanjem organizma. Odkritja niso presenetljiva, med 22.000 geni v človeškem genomu je kar 209 takšnih, ki osamljene ljudi razlikuje od tistih bolj družabnih. Ti geni namreč proizvajajo večje ali manjše količine posameznih proteinov, ki na telo učinkujejo vnetno, predvsem pa ga ne ščitijo pred vsiljivci. 

Deli s prijatelji