MOJ OČE, PREDSEDNIK

Nana Forte: Mame nisem nikoli spraševala, kdo je 
moj oče

Objavljeno 04. maj 2016 12.20 | Posodobljeno 04. maj 2016 12.21 | Piše: Taja Zuccato

Hči dr. Janeza Drnovška

Foto: Leon Vidic

Težko si je predstavljati, kako je nekega dne sredi občutljivih najstniških let, ko si živel le z mamo, nenadoma izvedeti, da tvoj oče obstaja, ima ime in priimek, in da je tvoj oče predsednik. Ja, predsednik republike. Nani Forte se je to zgodilo. Del dragocenih spominov iz tistih nekaj skupnih let z očetom Janezom Drnovškom je z nami iskreno, brez zavijanja v vato, delila mlada uspešna skladateljica, danes mama štiriletne hčerke, ki pravi, da se je vse zgodilo ob pravem času.

Več kot deset let je že minilo, odkar je v medije prišla novica, da ima Janez Drnovšek hčerko in da ste to vi. Kaj dosti o tem ne moremo več prebrati, na spletu ste predstavljeni bolj po svojem poklicu, kot uspešna skladateljica, intervjujev v zvezi z očetom pravzaprav ne dajete.

Ja, res je, za medije nisem želela dosti govoriti o tem. Še takrat ko sem, mi ni bilo nič prijetno. Ob tako osebnih novinarskih vprašanjih, ki so vrtala vame, ob zoprnih podrobnostih sem se počutila slabo, zelo slabo. Nisem pa še znala reči, da o tem ne želim govoriti, in sem kar odgovarjala. Medijske komunikacije nisem bila vešča.

Poleg tega ste bili tedaj res še rosno mladi, 24 let ste imeli. Otroštvo ste preživeli sami z mamo. Ali ločujete življenje na tisto, preden ste izvedeli, kdo je vaš oče, in na to, ko veste, kdo je?

Dejstvo, da je oče kar naenkrat postal prisoten v mojem življenju, me v tistem obdobju ni pretreslo toliko kot medijski nemir, novinarji. Takrat sem bila tudi še bolj sramežljiva. Skrbelo me je, kako me bodo zdaj ljudje gledali, prijatelji, ki so me poznali že vse življenje, znanci v Zagorju, ali bodo mislili, da sem vse to skrivala pred njimi. Ko je skoraj čez noč prišla novica v javnost, sem se bala, da bom v očeh ljudi, ki me poznajo, postala kar nekdo drug. V resnici kasneje ni bilo tako hudo, še vedno so isti ljudje ostali ob meni in naši odnosi se niso spremenili. Olajševalna okoliščina je bila tudi, da sem bila v tistem obdobju študijsko v Nemčiji in je šla prva faza mimo, potem pa se ljudje vsega navadimo, z očetom sva dobila priložnost, da se spoznava, v tistih nekaj letih, ki so nama preostala. 

 

CELOTEN INTERVJU JE OBJAVLJEN V POVSEM SVEŽI ŠTEVILKI REVIJE ONAPLUS, KI VAS ŽE ČAKA V VAŠI NAJBLJIŽJI TRAFIKI. NANJO PA SE LAHKO TUDI NAROČITE NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 11 99. 

 

image

Deli s prijatelji