Priča smo porastu sestavljenih družin ali malce prirejeno po znanem filmu 'Moji, tvoji, najini'. Poglejmo primer: Sedanja partnerja sta bila ločena, nato sta se spoznala, zaljubila in se odločila, da oblikujeta novo partnersko zvezo, v katero pripeljeta še otroke iz prejšnjih zvez. Takšna skupnost zahteva ogromno prilagajanja, izdelave skupnih družinskih pravil in potrebuje čas za kakovostno oblikovanje družinske dinamike.
Sama menim, da so v sestavljeni družini vsi otroci enakopravni, saj so pač otroci, in da staršem oziroma partnerjema ni dovoljeno ločevati otroke na moje in tvoje. Tukaj sem kar huda. Otroci niso krivi, da nam prejšnja zveza ni uspela in morajo zdaj živeti z nami v tej novi družini, z vso čustveno prtljago, vzorci, bremeni in strahovi vred. Zelo naporno, ni kaj!
Zdaj k recepturi napornega vsakdana dodajmo še najstnike. Ki so že tako ali tako zrevoltirani zavoljo ločitve staršev, jeze in zamer, zagrenjeni so, ker se po navadi mnogi starši nehajo zanimati za otrokova pubertetniška čustvena stanja, saj menijo, da je otrok pri 15 ali 16 letih pač že odrasla oseba, in se bolj osredotočajo na novo zvezo.
 |
| Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose, družinsko dinamiko in podporo najstnikom. Foto: osebni arhiv |
Na novo sestavljena družina šteje ženo, ki je s sabo v novi zakon pripeljala petletno hči in moža, ki ima od prej odraslega sina in najstniško hčer. Sin se je že odselil na svoje, tako da večinoma svoje trenutke delijo opisani člani družine. Najstnica noče biti pri svoji mami, ki je stroga in nepopustljiva, pa manipulira z očetom, ga izsiljuje in moleduje, da je lahko večino časa pri njem oziroma v njegovi novi družini, saj ji oče večinoma popušča in ji vzgojno gleda skozi prste. Mula je pubertetniško našpičena in odklonilna do očetove nove žene. Nagaja ji, kjer le lahko, tudi na zelo zvite in prikrite načine, jezika in jo kar neposredno žali in nadira, ko očeta ni doma. Niti slučajno ne bo prijela za metlo, pospravila posode za seboj ali je zložila iz pomivalnega stroja. Nerga in zbada očetovo ženo, do nje se vede na trenutke tudi vulgarno in verbalno nasilno. Ko žena to pove svojemu možu, ta hčer malce ošteje, a kot da ne jemlje resno besed in pritožb svoje drage, zlasti ko se mu hči usede v krilo in ga milo gleda. Pač, manipulacija. In očka dragi to 'kupi', nasede.
Takšen odziv moža seveda našo gospo razbesni, očita mu, da ji ne verjame, kako nasilna in sebična je njegova hči, da nagaja tudi njeni hčerkici in da se sploh ne počuti varno. Če gredo skupaj ven, se hči ovije okoli očeta in ne dovoli ženi, da bi hodila z možem vštric, ampak kot da bi hči prevzela partnersko vlogo ob očetu, ki je seveda za vse to slep. Partnerski nesporazumi so na dnevnem redu, žena počasi razmišlja o tem, da ne bo zmogla teh pritiskov moževe hčerke in njegovega nerazumevanja njene stiske ter se bo ločila. Boli jo spoznanje, da bo s tem njegova hči zmagala in jo izrinila iz srca moškega, ki ga ljubi, a ji ga noče prepustiti razvajena petnajstletnica.
Da, tudi takšne zgodbe pišejo odnosi med najstniki in starši, sploh ko gre za bolj intenzivne odnose, ki praviloma veljajo v sestavljenih družinah. Z nekaj nasveti, pogovori, postavljanjem meja in zdravim odnosom do svoje žene bi tale gospod lahko še rešil svoj drugi zakon. A zagotovila ni za noben odnos na tem svetu.
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«
