Puberteta je najbolj zahteven in izzivov poln del človekovega življenja. Je obdobje, ko se meša otroška nedolžnost z iskanjem podvigov odraslih ljudi. Je čas, ko pubertetnika razganja od tesnobe, negotovosti, stiske, frustracij, spremenjenega telesa od las do prstov na nogi, glasu, dlakavosti, da o hormonih sploh ne govorim. In to je tudi obdobje, ko se formira posameznikova samopodoba. Kaj je definicija samopodobe? Je nekakšno notranje znanje in vedenje o tem, kako in koliko si vreden, kdo si, kaj lahko drugi osebi ponudiš kot svoje kvalitete. Je tisto podzavestno sidro, ki te drži v premetavanju valov odnosov, življenjskih spremenjenih okoliščin, izzivov odraščanja in odgovornosti. Res je izjemno pomembno, kako pubertetnik doživlja sebe navzven in kaj mu divja po mislih in žlezah. Glavnina tega, kako se najstnik doživlja, je bila seveda položena že nekaj let prej, v primarni socializaciji, torej nekako od drugega do šestega leta starosti otroka ter je temelj notranje vrednosti otroka, a se tega ne zaveda v tolikšni moči kot čez desetletje, ko se iz otroka formira odrasla oseba, ki je bolj ali manj uspešno preživela puberteto z vsemi izzivi. Če še ne veste, dragi starši, si, prosim, tele naslednje besede močno zapomnite: Najstnik je res izjemno občutljiv na kritiko! Še tako nedolžen komentar o njegovi zunanjosti ali neki nerodni gesti ga lahko močno potre in podre v zavedanju lastne vrednosti. Najstnik se lovi v iskanju kompasa, kaj je zanj dovoljeno in kaj je škodljivo skozi pritisk sovrstnikov, okolja, vzgojnih pečatov, ki jih je pustila vzgoja staršev. In vse to gledano skozi prizmo ponorelih hormonov in telesa, ki ga včasih težko vzamejo za svojega. In ko na primer mama reče 15-letnemu sinu, naj si za božjo voljo končno le umije lase, ki se svetijo od nakopičene maščobe (saj vemo, lojnice v puberteti tudi norijo), se mu zdijo te besede direkten udarec vanj, počuti se prizadetega, kot da bi bilo ravnokar konec sveta, sovražno pogleda nič slabega hotečo mamo in ji skozi zobe zabrusi kakšno nesramno.
 |
| Avtorica prispevka je univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, Svetovalnica, www.svetovalnica.si, dosegljiva na tel. št. 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo povprašali za nasvet, pišite na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. |
Oče je skrben in ljubeč do svoje princeske prvo desetletje. Hči pa seveda tudi odrašča, telo se ji spreminja, obline buhtijo in se občasno pojavi kakšna kilica več, kot je imel oče predstavo o lepi postavi. Pubertetniškemu dekliču, ki je seveda še vedno njegova hči, a očitno nič več majhna nežna princeska, reče, da bi pa ja lahko malo več športala, da se ji ne bi zaloge maščobe nabrale na riti, in tisti trenutek je konec odnosa med dekletom in nepremišljenim očetom. Ona te besede tako močno zameri, da ga ignorira povsod po stanovanju. Noče se z njim pogovarjati. Dela se, kot da ga ni. Oče je zmeden, saj ni pričakoval takšnega brutalnega odziva, in mu ni nič jasno. Šele po pogovoru z mano je razumel, kako močno v srčiko vrednosti ženstvenosti bodoče ženske je prizadel svojo mlado damico, ki se nespretno bojuje z odraščanjem. Doma jo je prosil za iskreno odpuščanje. Razložil ji je iskreno in iz srca, da ni imel pojma, kako je bil grob in nesramen, ko je sicer iskreno povedal svoje mnenje, da ni vedel, da v puberteti otrok doživlja napade na svojo vrednost še mnogo bolj potencirano in da jo ima še vedno neskončno rad, pa četudi je že skoraj tako visoka kot on. In sta se pobotala. Starši, bodite res previdno iskreni, ko sodite ali kritizirate svojo odraščajočo mladino. So enkratni, a resda nespretni v doživljanju sebe in komunikacije. Z malo potrpežljivosti, razumevanja in ljubezni so vse te ovire lahko premagljive.
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«
