Alergija je čezmeren odgovor telesa na neko snov, ki jo telo zazna kot tujek (alergen) in proti njej začne ustvarjati protitelesa, reakcije med njimi pa v telesu povzročajo sproščanje histamina in njemu podobnih snovi, kar se občuti kot srbečica. Imenujemo jo lahko tudi atopija ali atopični dermatitis.
Navadno se začne s srbečico
Po določenem času, tudi zaradi praskanja, se na koži pojavijo rdeče okrogle spremembe, v njih se lahko nabere gnoj, koža postane temnejša, se odebeli, pojavi se prhljaj, lahko je bolj mastna/suha. Spremembe se pojavljajo na sprednjih in zadnjih okončinah, trebuhu, vratu, konicah ušes, okrog oči, vulve, na ustni sluznici. Približno polovica alergikov ima kronična vnetja ušes. Ker se takšne spremembe lahko pojavljajo tudi pri drugih oblikah kožnih bolezni, moramo izključiti druge vzroke: kožne garje in bolhe, okužbo z različnimi bakterijami in glivicami, druge internistične bolezni.
Pri diagnostiki lahko izbiramo med intradermalnimi testi in alergološkimi testi za določanje protiteles, žal pa nobeden od testov ni stoodstoten, lahko dobimo lažno negativne ali pozitivne rezultate. Zato mora veterinar žival vedno natančno pregledati in izključiti druge mogoče razloge za srbečico in kožne spremembe.
Slabše spomladi
Atopiki so običajno alergični na več stvari hkrati, zato se njihovo stanje po navadi poslabša spomladi (zaradi cvetenja). Alergija na pršice je prisotna vse leto, se pa sezonsko lahko poslabša, če je kuža alergičen še na katero drugo snov. Pršice so lahko prehranske (v briketirani hrani) ali pa so skrite v žimnicah, preprogah, pregrinjalih.
Z drevesi in travami imajo psi podobne težave kot ljudje. Določene živali zbolevajo za kontaktnim dermatitisom, to je alergijska reakcija kože, ki se pojavlja na mestih, kjer koža prihaja v stik z alergenom (največkrat torej po trebuhu in tačkah). Pojavijo se zelo močna srbečica in večje spremembe na koži, zaradi česar je običajno potrebno zdravljenje s sistemskimi zdravili.
Bolhe in hrana
Bolšji pik oziroma slina povzroči hudo obliko alergijske reakcije, psi se močno praskajo predvsem okrog repa in po hrbtu. Zelo pomembno je, da pred diagnostiko atopičnega dermatitisa izključimo možnost alergije na bolšji pik – odstotek teh je zelo velik, a se jih s preventivo da preprečiti.
Hrana po navadi ni edini krivec za pojav alergije, je pa vsaka žival najverjetneje alergična na katero izmed snovi, ki je del prehrane psa, ta snov pa sodeluje pri poslabšanju alergije. Zato je pomembno, da pri pravem atopiku izberemo primerno, nealergeno hrano, ki je lahko monoproteinska ali hidrolizirana.
Zdravljenje alergij
Usmerjeno je predvsem v zmanjševanje stika z alergenom (manj sprehodov po travi spomladi in poleti, usnjena pasja ležišča, manj preprog), primerno hrano (ki je namenjena dermatološkim pacientom in jo predpiše veterinar; zamrzovanje briketov, s čimer delno uničimo pršice v hrani), redno dajanje pripravkov proti notranjim in zunanjim zajedavcem vsem živalim v gospodinjstvu. Kadar to ni dovolj, veterinar lahko predpiše še topikalna zdravila – šampone, kreme, ampule, olja, ki izboljšajo kožo in ji vračajo nujno potrebne snovi ter omilijo srbečico. Pri zelo močni srbečici in večjih spremembah uporabljamo tudi druga sistemska sredstva, ki zavirajo čezmerni odgovor imunskega sistema (kortikosteroidi in ciklosporini), ali se odločimo za desenzibilizacijo (vnašanje alergena v manjših količinah, da se ga telo postopno navadi in proti njemu ne tvori več protiteles).
Krivec Psi so alergični na bolšji pik, plesni, prehranske in okoljske pršice, cvetoče trave in drevesa pa tudi na številne sestavine hrane, ki pa navadno niso edini vzrok alergij. Atopiki so običajno alergični na več snovi hkrati, zato se njihovo stanje po navadi poslabša spomladi. |