Kemična sredstva za zatiranje plevela, škodljivcev in bolezni, ki so bila pred leti ali desetletji nekaj povsem običajnega, dandanes med okoljsko vse bolj ozaveščenimi vrtičkarji vzbujajo pravo grozo.
Hvala bogu nihče več, ali vsaj večina, noče polivati vrta s sredstvi, ki ne škodijo le tistemu, čemur so namenjena, temveč tudi okolju in seveda človeku.
Take izkušnje ima tudi vrtnarka Andreja Bogataj s Spodnjega Brnika: »Nekoč smo vrtove brez slabe vesti skoraj povprek špricali s fitofarmacevtskimi sredstvi, s katerimi smo zastrupljali in preganjali bolezni in škodljivce, s tem pa hkrati sebe in naravo.
Ti časi so na srečo mimo, saj se vrtičkarji vse bolj s premislekom odločajo o tem, kaj bi uporabili v boju proti nevšečnostim, s katerimi se spopadajo na vrtu.« Navsezadnje vrtnarimo tudi ali predvsem za to, da bi uživali čim bolj neoporečno in zdravo zelenjavo.
Naravno ali industrijsko?
Stvar osebne izbire in presoje je, ali bomo posegli po kemiji ali bomo raje uporabili ekološka sredstva. Idealno je seveda, če se odločimo za naravo in pripravke naredimo sami iz nekaterih rastlin, vedeti pa moramo, da priprava terja precej znanja in časa.
Fitofarmacevtska sredstva
| |
Poleg tega je treba biti vendarle pošten in priznati, da so doma pripravljena sredstva bistveno manj učinkovita od industrijskih, zato moramo, če smo se odločili za ekološko vrtnarjenje, v skrb za vrt vložiti precej več časa in truda, kot če bi preprosto posegli po škropivu.
Naravni pripravki namreč delujejo bolj preventivno, zahtevajo pa tudi pogostejše škropljenje, vsaj na vsakih pet dni, medtem ko recimo s kemičnimi sredstvi zadošča na vsakih deset dni. Seveda lahko ekološka sredstva tudi kupimo, fitofarmacevtska industrija se je namreč prilagodila trendom in na trgu ponuja široko paleto pripravkov iz naravnih sestavin, ki imajo pred doma pripravljenimi par prednosti.
»Če ni prevelik finančni zalogaj za nas, je to prav gotovo elegantna rešitev. Pripravke preprosto uporabimo po navodilih proizvajalca in se nam ni treba ubadati s pripravo in razmišljanjem o tem, kako uporabiti sredstvo in koliko,« pravi Bogatajeva, ki svetuje čim bolj naravno zaščito in nego rastlin.
Ko naravna sredstva ne pomagajo
Včasih pa naravna sredstva vendarle ne pomagajo in takrat se je treba odločiti, ali bomo dvignili roke in naravi pustili prosto pot ali bomo posegli po kemičnih zaščitnih sredstvih. V tem primeru se je najbolje odpraviti v specializirane prodajalne in poprositi za nasvet izkušene svetovalce agronome.
»Določenih sredstev sploh ni v prosti prodaji. Kupimo jih lahko le z izkaznico o opravljenem izobraževanju o pravilnem ravnanju s fitofarmacevtskimi sredstvi. Izobraževanje poteka v okviru kmetijsko-gozdarskih zavodov,« pojasni Bogatajeva.
Med rastlinami, ki veljajo za najuporabnejše za zaščito vrta, je na prvem mestu bržkone kopriva. Ne pravijo zaman, da mora rasti v vsakem vrtu. Odganja uši in pršice, poleg tega pa spodbuja rast in krepi rastline. Tudi pripravke iz paradižnika, pelina in rabarbare uporabljamo kot herbicide, pa tudi korenje, ki odganja čebulno muho.
Njivska preslica, čebula in drobnjak pa baldrijan, rman, regrat in žajbelj delujejo proti glivičnim obolenjem.
Nekaj učinkovitih sredstev proti boleznim rastlin najdemo tudi v domači shrambi. Pripravki iz mleka, sode bikarbone in jabolčnega kisa delujejo proti plesni.
Za pripravo uporabimo sveže ali posušene rastline in deževnico ali postano vodo. Če rastline določen čas namakamo v hladni vodi, dobimo izvleček, če tega prevremo, dobimo zeliščno brozgo. Lahko pripravimo čaj, to pomeni, da rastline polijemo z vrelo vodo in pustimo stati, prevrelko pa dobimo tako, da rastlino namočimo v vodi, posodo zapremo, damo na toplo in počakamo, da zmes zavre. Vse pripravke pred uporabo precedimo. |