Fižol je ena od vrtnin, ki so stalnica v naših vrtovih. Zanimivo je, da slovenski vrtičkarji prisegajo na visokega, medtem ko drugod raje sejejo nizkega, ki je za gojenje manj zahteven in ima več prednosti pred visokim. Sicer pa lahko sorte delimo še na tiste, ki jih namenjamo za stročji fižol, in tiste, ki jih uživamo v zrnju.
Fižol spada med metuljnice, ki imajo sposobnost, da vežejo dušik iz zraka in tako obogatijo zemljo. »Zato so v vrtu posebno dobrodošle, zlasti tam, kjer je revnejša zemlja. Za pridelavo je fižol nezahteven, bolje pa uspeva v letih, ko je več vlage. Njegova najpogostejša nadloga so uši, ki jih uspešno odganja šetraj, po potrebi pa za zaščito uporabimo naravne pripravke,« nam je povedala Andreja Bogataj, vrtnarka iz Cerkelj na Gorenjskem.
Manj zahtevne so nizke sorte
Čeprav gre za isto vrsto, razlika je le v obliki rasti, je treba upoštevati nekaj značilnosti, pomembnih za uspešno gojenje nizkih ali visokih sort.
Nizke lahko začnemo sejati prej, saj so manj občutljive za temperaturo, zemlja mora imeti okoli 10 °C, zgodnejše bomo pobirali že avgusta. Tako nizki kot tudi visoki fižol sejemo vse do julija. Prednost nizkega je tudi to, da ne potrebuje svoje grede. Raste lahko namreč tako rekoč med vsemi vrtninami, saj je večini dober sosed. Ne mara se le s papriko, čebulnicami in grahom, med zelišči pa z baziliko in sladkim komarčkom.
Nizkega sejemo po eno zrno v razdalji pet, šest centimetrov. Če hočemo vrstice, naj bodo vsaj pol metra vsaksebi, da bodo košati grmički imeli dovolj prostora.
Za zrnje ali za stroke
Visoke sorte potrebujejo malce več reda, zlasti pa oporo, ob kateri se bodo vzpenjale v rasti. Po vrtovih vidimo različne rešitve, tradicionalna opora so koli ali prekle, lahko tudi koruza, obnesejo se mreže za kumare, lahko pa naredimo trajnejšo rešitev z betonskimi stebri in žico. Fižol se bo vzpenjal ob vrvicah, ki jih bomo privezali ob žice. Vendar pozor, trajni sistemi imajo tudi slabosti, zlasti to, da nam onemogočajo kolobarjenje, ki je za zdrav vrt in dober pridelek nujno.
Visoki fižol sejemo v vrste, skupaj šest do osem semen, vsak kupček ob svoji opori. Med njimi mora biti najmanj pol metra, med vrsticami pa vsaj meter razdalje.
Fižol za rast potrebuje veliko vlage, zlasti ko cveti, zato ga je treba v sušnem obdobju zalivati. Sort je neskončno veliko, nekatere so dobre za stroke, druge za zrnje. Opisali smo jih nekaj, ki se po besedah Bogatajeve v praksi dobro obnesejo.
Sorte nizkega fižola
- Češnjevec
Zelo rodna slovenska avtohtona sorta, primerna za pridelavo zrnja. Stroki so ravni in zeleni, zrnje pisano. Sejemo ga v vrstice.
- Berggold
Tradicionalna, dobro rodna evropska sorta. Zelo zgoden nizki fižol, ima okrogle rumene stroke, dobre za solate. Primeren je za zamrzovanje.
- Čudo piemonta
Nizka sorta, primerna za stroke in zrnje, ploščati, mesnati stroki vijolične barve se pri kuhanju obarvajo rumeno.
Sorte visokega fižola
- Jeruzalemski
Čudovita in okusna srednje zgodnja slovenska sorta ima mesnate, okrogle stroke rumene barve. Uživamo stroke in zrnje, ki je rjave barve.
- Jabelski pisanec
Slovenska srednje zgodnja avtohtona sorta. Uživamo mlade zelene stroke ali pisana zrna, sveža ali suha.
- Savinjski sivček
Sorta, namenjena pridelavi sivega zrnja, stroki pa niso primerni za prehrano, saj so trdi, opnati in nitasti.
- Krivček ali kifeljčar
Ni uradno priznana sorta, ga pa pogosto najdemo po slovenskih vrtovih. Ima zelo okusne, rumene zakrivljene stroke.
