Na domačem vrtu običajno sadimo večkrat rodne sorte, ki močno podaljšajo sezono uživanja tega okusnega sadeža. Prve sadike je v vrtnarijah že mogoče kupiti.
Začne se z izbiro prostora in sort. Jagodam, ki najbolje uspevajo v peščeni ilovnati zemlji, bogati s fosforjem in kalijem, poiščimo sončno lego na vrtu in jim odmerimo manjšo dostopno gredo, da bo obiranje čim lažje. Lahko jih sadimo po robovih gredic. »Pri odbiri primernega prostora je zelo pomembno, da dosledno upoštevamo kolobar in dobre sosede. Nikar jih ne sadimo na grede, kjer smo prej gojili paradižnik, papriko, krompir in jagode, lahko pa jim namenimo tisto, kjer je rasel fižol. Med dobrimi sosedi je na prvem mestu česen, sledita mu čebula in por, vse naštete vrtnine pa z jagod odganjajo bolezni (plesni) in škodljivce. Sadimo jih vmes med posamezne grmičke ali cele vrste med vrstami jagod,« pravi Andreja Bogataj, univ. dipl. ing. agr. s kmetije Golc s Spodnjega Brnika, kjer se ukvarjajo s pridelavo jagod, zelenjave in vzgojo sadik.
Jagodnjak obnovimo na tri leta
Sadike jagod se po dveh ali treh letih izrodijo, zato postaja pridelek vse skromnejši, plodovi so manjši in manj sladki. Jagodnjak je zato priporočljivo obnoviti vsaj na tri leta, še bolje na dve, pri čemer ga moramo vselej seliti na drugo gredo in seveda paziti na kolobar. Sicer pa zemljo pred sajenjem jagod dobro pripravimo, gnojimo s kompostom ali hlevskim gnojem. V velikih nasadih jagode gojijo na grebenih, visokih 20 do 30 centimetrov in širokih pol metra, tako bolje uspevajo, pa še lažje jih je obdelovati in obirati. Potrebujejo precej prostora, da razvijejo lepe grmiče, zato naj bo sadilna razdalja med sadikami in med vrsticami vsaj 25 centimetrov. Nepogrešljiva pri vzgoji jagod je zastirka. V večjih nasadih običajno uporabljajo črno folijo, ki se na gredo oziroma na greben namesti pred saditvijo. Jagode se sadijo skozi luknje, ki so na foliji običajno že vnaprej narejene. Na domači gredi namesto folije uporabimo zastirko iz slame. Koristi pokrivanja zemlje so večkratne, zaščita pred sušo, preprečevanje rasti plevel in zaščita plodov pred umazanijo, zlasti v primeru dežja.
Mesečne ali enkratne, da le imajo dobre korenine
S skrbno izbiro sort zagotovimo pridelek vso sezono, na domačem vrtu se najpogosteje odločamo za mesečne oziroma večkratrodne sorte, s katerimi bistveno podaljšamo sezono uživanja sladkih plodov. Sicer so še vedno bolj cenjene sorte, ki rodijo poleti, vendar le enkrat, med njimi pa ločimo zgodnje, srednje in pozne. Prve rodijo od konca maja do konca junija, druge od sredine junija do sredine julija, zadnje pa ves julij. Bogatajeva pravi, da so današnje mesečne sorte skoraj povsem enakovredne sortam, ki rodijo le enkrat, saj so se z žlahtnjenjem njihove lastnosti zelo izboljšale.
Ko se oboroženi z znanjem in željami glede sort odpravimo v vrtnarijo, bodimo kar izbirčni in zahtevni. »Pri izbiri sadik bodimo zlasti pozorni, da so že dobro ukoreninjene. Pri sadikah v lončkih preverimo, ali korenine že rastejo skozi luknjice na dnu lončka. Sadimo jih skupaj s koreninsko grudo, tako se bodo bolje prijele in lepše rasle,« svetuje Bogatajeva, ki ima z vzgojo sadik bogate izkušnje.
Aristokratski sadež Jagode imajo dolgo zgodovino, nadvse cenjene so bile že pri starih Grkih in Rimljanih. Ti so jim pripisovali zdravilno moč, od tega, da zdravijo vnetja in vročino ter preprečujejo slab zadah, do tega, da pomagajo v boju z melanholijo. V času Napoleona so postale stvar prestiža, nečimrne dvorne dame so si menda rade privoščile kopeli v jagodnem soku. Danes nismo tako skrajni, jagode pa še zmeraj strežemo na eminentnih prireditvah, skupaj s šampanjcem. Pa še namig za moške, pravijo, da sladki rdeči sadež zbudi spolno moč. |
