ČAKA NAS VRT

Na sušo mislimo v dežju

Objavljeno 26. april 2016 19.00 | Posodobljeno 26. april 2016 19.00 | Piše: Alenka Kociper

Vrt zalivamo s postano vodo, zmeraj zgodaj zjutraj ali zvečer, sicer lahko pregrete rastline doživijo šok.

Dekleta bodo imela veselje tudi z rožami.

Moj stari oče Vanč, kleni možakar iz Prlekije, je vedno govoril: »Hudič je to, če imaš delavnico na prostem!« Kot gospodar srednje velike kmetije je dobro vedel, kako je kmet odvisen od vremena, prav tako pa tudi vrtnar. In da ne bomo sredi morebitne poletne suše jadikovali, se na pomanjkanje vode pripravimo že zdaj, ko je padavin še dovolj. Če bo narava zalivala sama, v redu, če ne, bomo pomagali. Manjši vrtiček brez težav obvladamo z vedri za zalivanje, čeprav je lahko vsakodnevno prenašanje desetlitrskih ali še večjih veder naporno. Za eno zalivanje namreč hitro porabimo sto ali več litrov.

Nikar neposredno iz vodovoda

Lastniki vrtov ob hišah si pretiranih skrbi z namakanjem ne delajo, saj imajo pri roki vodovod, na katerega preprosto namestijo cev za zalivanje in po potrebi odprejo pipo. Težava nastane v hudo sušnih letih, ko dobimo prepoved zalivanja. Ker pa zalivanje z mrzlo svežo vodo ni priporočljivo, je tudi na vrtu z vodovodom vredno razmisliti o zbiralniku, v katerega lahko lovimo deževnico in tako varčujemo z vodo iz vodovoda. Več organizacije potrebujejo vrtičkarji, ki urejajo vrt brez vodnih virov, običajno so to urbani vrtovi kje ob robu mesta. Tam se pač znajde vsak po svoje. Moj sosed, na primer, obdeluje precej velik vrt, ki je od Ljubljanice oddaljen kakih sto metrov. Ker druge možnosti nima, možakar v zalivalkah, ki jih naloži v samokolnico, navozi potrebno vodo. Dan za dnem, kolikor je pač potrebno. Res da je človek v pokoju in ima čas, vendar jo to skrajna rešitev. Ima pa čudovit vrt in odličen pridelek. Na vrtičkih, opremljenih z lopami, je malo lažje, saj tam lahko postavimo zbiralnike, kamor se po žlebovih steka deževnica. A tudi te posode so v hudi suši hitro prazne...

Preprosti 
namakalni sistemi

Najelegantnejša rešitev je seveda namakalni sistem in lahko ga izdelamo sami. Za postavitev potrebujemo cevi za zalivanje, ki jih speljemo pod zemljo ali, še bolje, pod zastirko, za katero verjamemo, da jo uporablja že večina vrtičkarjev. Vodo dovajamo iz zbiralnika, če ga postavimo kam visoko, bo tekla v prostem padu, sicer si pomagamo s črpalko. Tak sistem lahko postavimo trajno, razen seveda če vrt vsako leto temeljito prekopljemo. Namesto iz cevi lahko preprost namakalni sistem naredimo iz odsluženih veder, ki jih zakopljemo v zemljo. Preluknjamo jim dno, da dobimo nekakšno sito, in jih vkopljemo tako globoko, da je vrh poravnan s površino grede. Napolnimo jih z vodo, ki ji lahko dodamo različne rastlinske pripravke, in jih pokrijemo, da postana ne bo privabljala komarjev. Skozi sito na dnu bo počasi in enakomerno pronicala v zemljo.

Nekaj osnovnih pravil za vse sisteme namakanja

Zalivanje z mrzlo svežo vodo ni priporočljivo, saj lahko pregretim rastlinam povzroči šok. Prav zato zalivamo vedno zgodaj zjutraj ali pozno popoldne oziroma zvečer. Zalivamo vedno temeljito, da namočimo tudi korenine. Bolje na vsakih nekaj dni izdatno kot vsak dan malo in neučinkovito. 

 

Deli s prijatelji