Pri nas je to praznik, ki ga praznujemo v družinskem krogu z običajnimi velikonočnimi jedmi, pri čemer vsaka kaj simbolizira. Po nekaterih drugih koncih sveta hkrati praznujejo prihod pomladi, tipične velikonočne jedi in običaji pa so drugačni od naših.
Zagotovo nam je, če ne drugače iz ameriških ali angleških filmov, znan običaj iskanja velikonočnih jajčk, ki ga v zadnjih letih sicer organizirajo tudi pri nas. Zjutraj velikonočni zajček, ki je na splošno zelo pomemben del angleške velikonočne tradicije, v obliki staršev, seveda, po različnih kotičkih poskrije velikonočna jajca, ki jih nato otroci poskušajo najti.
Več ko jih najdejo, bolj so veseli, saj tisti, ki jih najde največ, po navadi prejme še posebno nagrado. Tradicionaliste pa pri tem žalosti misel, da prava jajca pogosto zamenjujejo čokoladna.
Torta za krščence
Pravijo, da se velike noči v Španiji ne da opisati, temveč jo je treba doživeti. Velikonočni teden se začne na cvetno nedeljo in zaključi z velikonočnim ponedeljkom. Čeprav ima vsako mesto svoj način praznovanja, jim je skupno, da prikazujejo življenje, kulturo, glasbo in ples z versko noto.
Tako se v velikonočnem času po ulicah mest in vasi vijejo procesije, v katerih nosijo podobe svetnikov, ponekod pa uprizarjajo tudi pasijon.
Vsi ti rituali dajejo vpogled v religiozno zgodovino države. Moški nosijo težak križ in si nadenejo koničasto pokrivalo, ki zakriva njihov obraz. Tako predstavljajo spokorništvo in sramoto zaradi križanja. Ženske so oblečene v črno ter sprevode tiho opazujejo.
Najbolj znana praznovanja potekajo v Sevilli, znano pa je tudi praznovanje v mestecu Almaden de la Plata, kjer na veliko nedeljo po ulicah namestijo lutke iz slame in blaga.
Te predstavljajo slavne osebnosti, na koncu praznovanja jih raztrgajo, koščki pa poletijo visoko v zrak. Za Španijo je še značilno, da na velikonočno nedeljo botri svojem krščencem podarijo torto, imenovano la mona.
Čarovnice in kriminalke
Nekatere skandinavske dežele cvetno nedeljo počastijo s palmovimi listi, in ne oljkami. Ob sončnem zahodu na dan velike noči prižgejo ogenj, na predvečer pa so pogosti ognjemeti.
Za vse države je značilno, da se jajce kot simbol življenja in vstajenja pojavlja v vseh velikonočnih jedeh. Švedska, Finska in Danska so znane po tem, da se otroci na velikonočno soboto oblečejo v čarovnice in hodijo od vrat do vrat ter zbirajo sladkarije. V zameno podarjajo iz vrbe izdelane mucke.
Gre za mešanico tradicij – v skandinavskem izročilu osrednjo vlogo ob veliki noči igrajo čarovnice, ortodoksna tradicija pa zagovarja blagoslov domov z vrbovimi vejami. Posebno omembo med neobičajnimi praznovanji velike noči si zagotovo zaslužijo Norvežani, saj je čas velike noči obdobje, ko prebirajo oziroma po televiziji gledajo kriminalne zgodbe. Sicer se v teh državah v času velikonočnih praznikov na mizi znajdejo ribe ali jagnjetina, krompir, jajca in zelenjava.
Bič iz vrbovih vej
Velikonočni ponedeljek je na Češkem in Slovaškem obarvan s šeškanjem žensk. To opravijo z ročno izdelanim bičem, ki je sestavljen iz vrbovih vej, konice pa okrasijo s pisanimi trakovi.
Seveda namen šeškanja ni povzročanje bolečin, temveč verjamejo, da bo to dekletom prineslo zdravje, moč in mladost.
Dekleta moške v zahvalo pogostijo s pijačo in hrano, podarijo jim pisanice, simbolično pa tudi nekaj denarja.
V nekaterih delih držav so dekleta, poleg šeškanja, deležna še mokrega bujenja, in sicer jih moški zbudijo s tem, da na njih zlijejo hladno vodo. Velikonočna bitka se konča naslednji dan, ko je ženskam dovoljeno, da moški pojedo, kar so si skuhali, in jih zato tokrat one polijejo s hladno vodo.
