V soboto dopoldne se na tržničnem prostoru razvije živahen vrvež, ki traja vse do časa za kosilo. Kranjčani in obiskovalci se podajo na lov za svežimi sestavinami, ki bodo krojile jedilnik za konec tedna.
Od hobija do poklica
Medene dobrote na kranjski tržnici najdete pri Iztoku Pogačniku oziroma njegovem očetu Tonetu. »Jaz tako za hobi čebelarim že od otroških let, sin pa se je s čebelarstvom začel ukvarjati profesionalno,« pripoveduje upokojeni osnovnošolski učitelj telovadbe. Poleg različnih vrst medu, ki stane od 10 do 11 evrov za kozarec, ponujajo medeno žganje, cvetni prah in bučelko – mešanico propolisa, cvetnega prahu in matičnega mlečka.
Češnje iz Goriških brd
Najbrž najdaljšo pot od doma do tržnice opravita zakonca Velušček, ki sveže sadje pripeljeta v Kranj iz Goriških brd. »Danes zjutraj sva šla od doma ob štirih in petnajst minut, da sva bila tukaj ob pol sedmih,« se nasmeje Miro Velušček. Na Veluščkovi stojnici zdaj kraljujejo češnje, ki so ob našem obisku stale 7 evrov za kilogram. Od sonca obsijane in sladke so mikavne celo za podmladek divjih prašičev. »Če pride svinja z mladiči, polomi veje, da lahko jedo. Zdaj sem pod drevesa postavil tranzistor – že lani se je izkazalo, da jih ta odžene,« pove. Po češnjah bo par na Gorenjsko vozil še marelice in breskve, a bo slednjih, ker je bila v dolini pozeba, nekoliko manj.
Parada domače zelenjave
Povsem blizu, na Pšati pri Cerkljah na Gorenjskem, zelenjavo, ki jo ponuja, prideluje Angelca Podjed. Na njeni njivi se zdaj bohotijo solata, čebula, korenje in peteršilj, pa še kaj bi se našlo. Pravo igro barv s sadjem in zelenjavo na kranjski tržnici ustvarja Rihard Jakopič. Soimenjak znanega slovenskega slikarja na tržnici ponuja večinoma svojo zelenjavo, ki jo pridela na kmetiji v Medvodah. »Devetdeset odstotkov zelenjave je naše,« pravi. Preostanek, denimo paradižnik, večinoma poišče pri kakovostnih domačih proizvajalcih.
Zgodba treh generacij
Simpatične družinske fotografije – poleg slastnih mesnih dobrot – pritegnejo pozornost na stojnici kmetije Žunar iz Sovodnja, kjer že tri generacije mesarjev razvajajo brbončice tudi najbolj izbirčnih domačih kupcev. »Moj oče je začel to dejavnost, je bil pa stari ata že tudi mesar,« razlaga Matej Žunar. Na vprašanje, ali se, glede na malčka na fotografiji, obeta že četrta generacija, žareče pokima. »Moj sin je star dve leti, odkar ima dva zoba, rad je klobase,« se zasmeje. Poleg klobas in hrenovk na stojnici pri Žunarjevih ponujajo tudi druge mesne izdelke, ocvirke, zaseko, pa tudi paštete. Vsi so klasično pripravljeni, soljeni in dimljeni, recepture so, z izjemo paštet, ki jih je razvil Matejev oče, še od starega očeta. Goveje meso je deloma z domače kmetije, deloma od sosedov, svinjina pa s Štajerskega.
Stojnica z največjo vrsto
Največjo radovednost je v nas vzbujala stojnica, ki so jo ves čas, od našega prihoda, oblegali kupci. Kot smo videli, ko smo prišli bližje, je imel tam polne roke dela sirar Alojz Bogataj. Njihov sir pretovč je pred kratkim dobil zlato medaljo na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju, z nagradami pa se ponašajo tudi drugi izdelki iz njihove sirarne. »Kakovostni izdelki in dobro mleko,« se je ob vprašanju, kaj vleče kupce k njihovi stojnici, nasmehnil gospod Alojz. Nekaj zaslug velja pripisati tudi izkušnjam – družina se s sirarstvom ukvarja že 25 let. Najdemo jih v Kranju in poleg tega na tržnici v BTC v Ljubljani, v Domžalah in Škofji Loki.
Pa še Pustotnikovi
Tržnica Kranj je sirarsko močna, saj poleg Bogatajevih tam najdemo še enega nagrajenega sirarja. Kmetija Pustotnik se ponaša s srebrno medaljo s svetovnega tekmovanja sirov, ki jo je lani v Španiji dobil njihov sir kozovč. »Dober sir se začne delati pri pridelavi krme, to vem iz lastnih izkušenj. Dobra krma pomeni kakovostno surovino, mleko, iz katerega potem nastane dober sir,« dobro ve Nikolaj Brence, mladi prevzemnik Pustotnikove kmetije. Pustotnikovi sir izdelujejo po tradicionalnih postopkih in ne uporabljajo kakšnih dodatkov. Najdemo jih v Kranju, na tržnici v Ljubljani, Kopru, Lescah, na Jesenicah in v Domžalah, pa tudi v Leclercu in Mercatorju.
