Pred dnevi sem na nekem forumu prebirala precej žolčno razpravo o tem, kje in kaj je najboljši, edini pravi in zveličavni način preživljanja poletnega dopusta. Debata pač, kakršne se razvnemajo vsako leto na pomlad, ko večina začne načrtovati počitniški čas. No, omenjena kregarija se je nanašala na počitnikovanje ob morju, najraje na hrvaški obali, vse pa se je vrtelo okoli dileme hotel, apartma ali kampiranje.
Medtem ko prvi iščejo udobje varnih zidov, po možnosti s prvovrstno hotelsko postrežbo, drugi uživajo v neskončni svobodi v stiku z naravo, pod milim nebom, nemalokrat prepuščeni muhavosti vremena in lastni iznajdljivosti.
Z otroki se zakomplicira
Naša družina ima izkušnje z vsemi naštetimi načini, ko sta bila otroka dojenčka, priznam, da se mi je zdelo bolj udobno v apartmaju ali celo hotelu, ko je mlajša štela dve ali tri leta, pa smo se prvič pogumno podali na avanturo pod šotor.
Odrasla polovica družine je sicer imela kar nekaj taborniških izkušenj, ampak kampiranje s prijatelji, ko si star 18 ali nekaj čez 20 let, je popolnoma druga zgodba od tiste, ko v tabor zakorakajo otroci.
Začne se že pri opremi, ki je za kolikor toliko udobno preživljanje časa pod šotorom potrebujemo kar precej. Ne gre več z majhnim gorilnikom in enim loncem, s čimer sva zlahka preživela teden ali več, dokler sva bila sama. Ne gre več brez mize, stolov in po možnosti ležalnika. Šotor mora biti zanesljiv, da ga ne odnese prvi veter in ne premoči vsaka najmanjša rosa, a tudi dovolj udoben in prostoren, da lahko vanj zleze celotna družina, ne da bi pri tem suvali drug drugega.
Udobna postelja,
piskri in vedro
Osnova je torej dober šotor, tak, ki ga z lahkoto postavita dva človeka ali celo en, ne da bi pri tem doživel nekaj živčnih zlomov in se sprl z družino in polovico kampa. Ponudba je neskončna, na trgu so celo taki, ki se postavijo skoraj sami. Čisto brez človeške roke sicer ne gre, a že to, da se ni treba ubadati s palicami oziroma ogrodjem, je vrhunec udobja. Takoj za streho nad glavo poskrbimo za karseda udobno spanje ali popoldansko počivanje. Poleg obvezne spalne vreče spada sem tudi postelja ali blazina, zgolj na armafleksu bomo težko spali več kot dve ali tri noči. Če je naše začasno bivališče dovolj prostorno, postavimo vanj nekaj omar, a ne tistih iz domače spalnice, ampak posebnih za v kamp, ki jih po uporabi zložimo. Tudi kuhinja, ki jo namestimo zunaj, kje poleg šotora, naj bo čim udobnejša, če si ne bomo privoščili vsakodnevnih obrokov v restavraciji.
Poleg štedilnika in hladilnika potrebujemo dovolj posode, najbolje, da imamo vse, kar tudi doma uporabljamo vsak dan. Sicer pa imata kuhanje in vse, kar še spada k prehranjevanju pod milim nebom, prav poseben čar, še posebno ko se v delo vključi vsa družina. Pomivalnega korita resda ni pri roki, kaj šele stroja, zato je treba vso posodje znositi v skupno pralnico in ga tam pomiti. In tako po vsakem obroku, vsak dan. Pa smo pri še enem nepogrešljivem delu opreme: vedro z ročajem za prenašanje posode ter vsa potrebna čistila in krpe. Potrebujemo še mizo in stole, kakšen ležalnik ali visečo mrežo, ki jo obesimo pod borovce, in kup drobnarij, na katere pomislimo šele, ko jih potrebujemo: vrvice in kljukice za obešanje perila, sveče, ki odganjajo komarje, podaljšek za elektriko, preproga ali predpražnik za pred šotor, ne pozabimo na svetilko, s katero si bomo ponoči pomagali, da ne bomo na poti do skupnega stranišča padali čez vrvice sosednjih šotorov.
Konec romantike v dežju
V vseh letih, odkar kampiramo, se nam je enkrat zgodilo, da nas je slabo vreme predčasno pregnalo domov. Po treh dneh nenehnega deževja se je ozračje dodobra ohladilo, in ko je mokra sleherna krpica, ki jo imaš na sebi in niti v šotoru ni več suhih zalog, sušiti pa nimaš kje, se želja po obmorski romantiki pod borovci razblini v nič in se spremeni v hrepenenje po suhem udobju pod streho. Najbrž je odveč pripomniti, kakšna muka je pospravljanje tabora, ko te z vseh strani zaliva voda in moraš zložiti moker šotor in vso drugo kramo ter vse to stlačiti v avto. Seveda je treba doma vse skupaj kje na vrtu razstaviti, posušiti in znova pospraviti. Bilo je na enem naših prvih taborjenj, otroka še nista bila v najbolj zanesljivo pomoč in priznam, da se z glavo družine med pospravljanjem nisva ravno najlepše gledala. Priznam tudi, da sem bila skoraj prepričana, da je to naš res čisto zadnji tovrstni dopust. Seveda smo bili naslednje leto znova tam, v istem kampu, z istim šotorom, le da z nekaj več in z boljšo opremo, predvsem pa z več izkušnjami.
Za ali proti?
Po vsem zapisanem se lahko porodi vprašanje, zakaj neki bi človek pri zdravi pameti rinil v kamp, sploh z majhnimi otroki. Zapriseženi kampisti imajo odgovor na dlani: ni ga čez svobodo borovega gozdička tik ob plaži, kjer se zbujaš ob valovanju morja in dneve preživljaš v majici in kopalkah, zlasti pa brez urnika, ki bi te priganjal k večerji.
Če starši niso preveč nagnjeni h kompliciranju, je kampiranje idealna izbira za družine z manjšimi otroki. Otroci, poleg tega da neizmerno uživajo, mimogrede osvojijo številne veščine, tudi socialne, s katerimi se v vsakdanjem življenju redkeje srečajo. V kampu pač moramo vsi poprijeti za delo: najprej je treba postaviti tabor, potem pa skrbeti za vsakodnevna opravila. Če se nočemo zadušiti v lastni krami, je treba vzdrževati osnovni red. Stvari pospravljamo sproti, posodo je treba pomiti po vsakem obroku, in če imamo psa, ga je treba redno peljati na sprehod. Učimo se obzirnosti do sosedov, če vidimo, da njihov dojenček popoldne spi, pač ne bomo razgrajali okoli šotora. Tudi sicer upoštevamo red, ki velja v kampu, kar denimo pomeni, da zvečer ne kričimo in da v kopalnici počistimo za seboj.
Ne nazadnje je kamp dokaj zaprto in varno okolje za otroke, ki ob večerih že okušajo svobodo in prva druženja z vrstniki, po možnosti iz tujine, in se tako mimogrede urijo v angleščini. Najbrž so edini grenki spomini neutolažljive solze ob odhodu in slovesu od prijateljev. Če se nočemo zadušiti v lastni krami, je treba vzdrževati osnovni red. Potrebujemo še mizo in stole, kakšen ležalnik ali visečo mrežo.
Dopolnjevanje
Nikoli nisem računala, koliko je vredna naša oprema za kampiranje. Pravzaprav bi težko, saj je nismo kupili v paketu, ampak jo sproti dopolnjujemo in izboljšujemo. A pred dobrim letom, ko so sosedom v bloku iz kleti ukradli celotno, od šotora in hladilnika do najmanjšega otroškega stola, so škodo ocenili na približno 800 evrov.
Nič več poceni
Kampiranje je njega dni veljalo za eno najcenejših možnosti za preživljanje dopusta. Srednje in starejše generacije se bodo spomnile pregovorno revnih Čehov, ki so množično prihajali letovat na Jadran, tam skromno preživeli tri ali štiri tedne in na koncu razprodali za tiste čase kakovostno in poceni kamp opremo, da je bilo za pot domov in še kakšno kosilo za nameček. Danes cena udobja, ki ga ponujajo po sodobnih standardih urejeni kampi, za družino hitro nanese 50 evrov ali več na dan. Če prištejemo še opremo, ki ni več po čeških cenah, zlahka ugotovimo, da ta dopust ni več zelo poceni.
