Moj oče, predsednik: Velikokrat me prizadenejo

»Trudim se, da me ne bi, a me velikokrat kaj prizadene,« odkrito spregovori športnica po duši in čisto običajna mladostnica, ki živi z mamo in mlajšim bratom in v prihodnosti želi ljudem pomagati do zdravega življenjskega sloga. Le zakaj – sodeč po številnih sporočilih, ki jih prejema – toliko ljudi misli, da Eva Cerar lahko vpliva na žičnate ograje? Vidite svojega očeta kaj drugače zdaj, ko je na položaju predsednika vlade?

Pravzaprav ne, ker je že od nekdaj tak, kot je. Tudi ko je opravljal pravniški poklic, je bil zelo zaposlen, nikoli ni bil vse popoldneve doma. Prav tako smo ga dostikrat videli po televiziji, najbrž ga tudi zato danes ne vidim dosti drugače. Razlika je le ta, da zdaj slišim o njem veliko več grdih besed. Ampak vem, politika je pač politika.

Lahko pri devetnajstih letih razmišljate tako odraslo, da se zavedate, da je to pač politika?

Saj sem pričakovala; preden je oči prevzel to funkcijo, se je z nama z bratom veliko pogovarjal, rekel je, da se morava pripraviti, da bodo govorili in pisali marsikaj. In naj se pogovoriva z njim, da se ne bova obremenjevala brez razloga. To se je res zgodilo, o mojem očetu je bilo napisanega dosti neresničnega.

Vam uspe na vse, kar ste slišali, pogledati toliko od daleč, da vas ne prizadene? Ali kljub vsemu najrazličnejše govorice doživljate osebno?

Trudim se, da me ne bi, a me velikokrat kaj prizadene. Kakor koli že, ko vidiš vse te stvari, ne moreš ostati ravnodušen, jim pa ne verjamem. Zaboli me, ko me včasih v šoli kdo kaj spotakljivo vpraša, ko se jasno vidi, da me provocira. Ampak se trudim in lahko rečem, da dobivam vedno tršo kožo.

Se je v šoli veliko spremenilo?

Ja, sprva smo imeli kar nekaj težav, določeni sošolci so imeli določene pripombe. Sicer sem na začetku dobila ogromno novih t. i. prijateljev, vsi so me kar naenkrat dobro poznali, tudi tisti, s katerimi sem se morda enkrat kje bežno srečala. Hkrati pa so stopili ven vsi predsodki, da sem predsednikova hči in imam zato zagotovo vsega preveč. To me je res motilo. Ljudje, ki me poznajo, vejo, da sem povsem preprosta mladostnica, in ti so ostali moji prijatelji tudi zdaj. Sicer pa sem doživela marsikaj, na facebooku mi še danes mnogi pišejo, naj rečem očetu, kaj vse naj spremeni v državi. Ne morem razumeti, zakaj mi vse to pišejo, saj jaz nimam nobenega vpliva na njegove politične odločitve! Enako je bilo zdaj s to žico: ko so jo postavili, so mi pisali, naj jo takoj podre, in me spraševali, kaj je z njim narobe. Kot da naj jaz očetu rečem, »ej, oči, podri žico«, in je naslednji dan ne bo več.

In kaj naredite, odgovarjate na vsa ta sporočila?

Ne, ignoriram jih.

CELOTEN INTERVJU JE OBJAVLJEN V POVSEM SVEŽI ŠTEVILKI REVIJE ONAPLUS, KI VAS ŽE ČAKA V VAŠI NAJBLJIŽJI TRAFIKI. NANJO PA SE LAHKO TUDI NAROČITE NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 11 99.