V počitniškem času je priložnost tudi za enodnevne izlete. Če po naključju nimate ideje, predlagamo, da se odpeljete proti Gorenjski. Ni nujno, da obiščete Bled, pri Radovljici namesto na levo obrnite volan na desno in nadaljujte pot skozi Avsenikove Begunje, po nekaj kilometrih pa se boste znašli na začetku doline Drage. Tam kraljujejo veličastni ostanki gradu Kamen.
Njegova zgodovina sega v mračno srednjeveško obdobje, nekoč je bil ena najmogočnejših in najodpornejših obrambnih utrdb na našem ozemlju. Ta stari stražar na skalnem hrbtu ob vstopu v tesno dolino Drage je svojo nalogo odlično opravil; posadka v njem je varovala in nadzorovala tovorniško pot skozi dolino pod Dobrčo proti Lešam in naprej proti Tržiču in Podljubelju.
Pod slikovitimi razvalinami se obiskovalec nehote v mislih znajde v preteklosti.
Ob pogledu na spretno in domišljeno zgrajene zidove ter prehode med njimi se pred nami odvrti delček življenja izpred stoletij. Grad so sicer že pred dvema stoletjema in pol zapustili zadnji stanovalci, toda varuhom zgodovinskih pomnikov je v minulih desetletjih uspelo zavarovati in ohraniti del nekdanjega sijaja tega mogočnega stražarja. Razvaline so dovolj ohranjene, da si je mogoče predstavljati nekdanjo podobo več stoletij nastajajoče postojanke. Prva pisna omemba sega v 12. stoletje, v čas, ko je bilo nedaleč še eno zatočišče, tako imenovani jamski grad v skalni luknji nad dolino.
Celjski pade s konja
Prvi znani lastniki so bili gospodje s Kamna, za njimi pa grofje Ortenburški, ki so v naslednjih dveh stoletjih postopoma dograjevali postojanko. Najprej je zrasel štirikotni stolp na najvišjem delu skalnega pomola in velja za začetek grajske zasnove. Šele pozneje, ko so po izumrtju rodbine Ortenburžanov leta 1418 Kamen prevzeli grofje Celjski, je zrasel bivalni gotski palacij na spodnji strani skalnatega hrbta. Postopoma so, v skladu s potrebami, dograjevali zidove, kopali in zasipavali obrambne jarke, uredili terase in nekje v sredini 16. stoletja je grad Kamen dobil končno podobo tako imenovanega raščenega gradu.
Iz zgodovinskih podatkov izhaja, da naj bi se v tem gradu pri padcu s konja leta 1428 ubil Herman III. Celjski. Od leta 1469 so v gradu gospodarili grofje Lambergi. Iz družine, katere ime je prešlo v legendo, izhaja tudi pogumni vitez Gašper Lambergar (konec 15. stoletja je bil vojaški maršal Kranjske), ki naj bi zmagal na kar 85 viteških turnirjih; njegovo junaštvo opeva pesem Pegam in Lambergar.
Med potresom leta 1511 je bil grad močno poškodovan, a so ga Lambergi obnovili, v prvi polovici 18. stoletja pa so ga opustili. Ko so leta 1740 v Begunjah zidali novo farno cerkev, so s starega gradu sneli strešnike, ki so si jih vaščani podajali iz rok v roke v dolgi sklenjeni vrsti iz doline Drage do Begunj. V tem času so bili grofje Lambergi tudi lastniki begunjske graščine Katzenstein (kjer so bili pozneje zapori in zdaj psihiatrična bolnišnica), kamor so se zaradi udobja tudi preselili. Takrat so precej materiala z gradu Kamen, zlasti klesane dele, uporabili pri predelavi in obnovi omenjene graščine.
