Zato lahko pri avtomatu kupimo sadje, pijače, kavo, tudi kruh in mleko ter jajca. V najsodobnejših japonskih hotelih pa so namesto natakarjev »zaposlili« kar avtomate s toplo pripravljeno hrano. No, naš kmet Žerjav iz Spodnje Pohance je ostal človeški, ko je ob cesto postavil stojnico s košaricami svežih jagod. Plačaš v pušico in vzameš.
Jagodomat ali samopostrežna prodaja jagod? Na cesti med Dolenjo vasjo pri Artičah in Artičami pri Brežicah smo opazili stojnico s košaricami svežih jagod. Velik napis Samopostrežna prodaja jagod nas je privabil, ustavili smo in kupili dve košarici. Cena ene je bila 2,50 evra. Pol evra več, kot bi plačali kmetom jagodarjem na Krškem polju, če bi jih šli nabirat sami. Tovrstna prodaja je v zadnjih letih vse pogostejša med kmeti, saj odpade ključni strošek – pobiralec, ki ga je naša država obdavčila kar 120-odstotno. Se pravi, če želimo pobiralca plačati štiri evre na uro, moramo zanj v resnici odšteti devet evrov in več, saj več kot pet evrov pobere država. Nikjer na svetu ni tako, da bi delovni človek dobil manj kot država, ki nas vodi.
Ampak pustimo to, denar smo dali v pušico na sredi in se odpeljali naprej. Samopostrežni sistem ni prav nova stvar. Star sem bil 10 let, ko sem prvič potoval v Nemčijo. V neki ulici sem opazil jekleno škatlo s časopisi, cena takratne pol nemške marke. A glej ga, zlomka, časopis si lahko vzel, tudi če v šparovčku podobno skrinjico nisi vrgel pol marke. Stal sem približno pol ure in opazoval, ali ga bo kdo ukradel. V tistem času so ga kupili štirje, in vsi plačali. Le jaz sem ga vzel, ukradel... Pa ne zato, ker ne bi doma imeli, temveč zato, ker tega takrat preprosto nisem dojel.
Samopostrežnih stojnic s sadjem je po Nemčiji kar veliko, da ne govorim o avtomatih, ki preplavljajo svet. Japonci so šli najdlje, saj po šolah in podjetjih in celo hotelih ter prenočiščih širijo avtomate s pripravljeno toplo hrano. Golaž iz avtomata ali, denimo, špagete z bolonjsko omako. Pri nas smo se navadili na kavo iz avtomata, poznamo tudi mlekomate, ki ponujajo pristno domače mleko s te ali one kmetije. Sveže je, nepasterizirano in nehomogenizirano, zato ima močnejši, bolj specifičen vonj, takšnega, kot smo ga poznali v otroštvu. Seveda ga je treba prekuhati in včasih se nam že ne ljubi. Na avtomatu sem že kupil sir, kos mesa, tudi jajca.
Tehnologija torej sledi našim navadam, našemu vse bolj poenostavljenemu življenju. Kmetu Žerjavu iz Spodnje Pohance pa poenostavljanje vendarle daje preživetje, saj bi težko plačal koga, da bi ure in ure stal za cesto in prodal nekaj kilogramov jagod. S simpatično stojnico pa vendarle privablja kupce. Mislim tudi, da jih ni veliko, ki bi košarico odnesli, ne da bi plačali.