Volkswagen, ki si bo to leto zaradi škandala z izpušnimi plini vsekakor zapomnil za vedno, je bil znamka, ki je Robertu Lešniku odprla vrata v avtomobilskem oblikovanju. Njegovo skico Volkswagnovega passata šeste generacije, ki so ga predstavili pred desetimi leti, so izbrali na internem natečaju in iz nje naredili serijski avto, prvi, katerega zunanja oblika je nosila Lešnikov podpis. Od takrat mu gre kot po maslu, saj mu je uspelo to, kar uspe le redkim v njegovem poslu.
Zavrnjen na ALU
Kako se je fant iz Limbuša pri Mariboru znašel na vodilnem položaju pri najstarejši avtomobilski znamki na svetu, pri tisti, ki je izumila osebni avtomobil, pri Mercedes-Benzu? Začelo se je pred 25 leti, ko je končal srednjo šolo za strojništvo v Mariboru in se v želji, da bo postal oblikovalec avtomobilov, odpravil na sprejemne izpite na ljubljansko likovno akademijo. Opravljal jih je trikrat, a vsakič neuspešno.
Kljub temu ni obupal in štiri leta po končani srednji šoli ga je pot vodila v Nemčijo, v Pforzheim. Tja ga je usmeril oblikovalec in pisec kolumn v Avtomagazinu Georg Gedl, ki ga je Lešnik spoznal prav prek te revije in zanj »delal neke male grafične zadeve«. Naključje je hotelo, da je Gedl poznal docenta na slavni visoki šoli za oblikovanje v Pforzheimu. Temu je Lešnik poslal svoje skice in bile so mu všeč, a ga je hitro postavil na realna tla – brez ustrezne izobrazbe ne bo mogel postati oblikovalec avtomobilov. Priporočil mu je, naj poskusi opraviti sprejmne izpite na pforzheimski šoli. Lešnik je nemške sprejemce v nasprotju s slovenskimi naredil v prvem poskusu, čeprav nemščine tako rekoč ni znal. Leta 1998 je v Pforzheimu tudi diplomiral.
Volkswagnova leta
Po diplomi je pristal v Volkswagnovem oblikovalskem oddelku, kjer je že prej opravljal študijsko prakso. »Naenkrat se znajdeš v skupini, kjer si eden mnogih in kjer se moraš v tekmovanju z drugimi dokazati,« pravi. Lahko bi ostal le eden od številnih oblikovalcev, a želja je bila močnejša. In nastopil je njegov že omenjeni trenutek s passatom šeste generacije, ki ga je izstrelil med zvezde. Kot pravi Lešnik, so sanje vsakega mladega oblikovalca, da bo njegov avtomobil izbran za serijsko proizvodnjo. »Večina avtomobilskih oblikovalcev nikoli ne naredi izdelka, ki pride na cesto. Manjšini uspe, da je izbran njihov dizajn, ampak še manj ljudem iz te manjšine uspe narediti drugi oziroma tretji model avtomobila.« Njemu je. Tako rekoč čez noč je s passatom postal ime v svetu avtomobilskega oblikovanja. Ko postaneš ime, se začnejo zate zanimati tudi druge znamke – podobno kot v vrhunskem nogometu.
Trud in talent
Lešnik priznava, da moraš imeti še kanček sreče. Njegovo delo je opazil tedanji direktor oblikovanja pri Volkswagnu Peter Schreyer. Ta je bil tisti, ki ga je porinil v pravo smer in ga nato leta 2007 povabil, da se mu pridruži v Evropskem oblikovalskem centru Kie v Frankfurtu, kjer je Schreyer prevzel vodenje. Lešnik pravi, da je od nekdaj narisal več skic kot drugi, temu cilju, da vedno naredi eno več kot drugi, sledi še danes. Tudi to je prispevalo k uspehu.
Dodaja, da takrat ni imel poslovnega razloga, da bi zapustil Volkswagen, saj so v tem času za serijsko proizvodnjo izbrali kar pet njegovih skic. Glavni razlog je bil povsem zasebne narave. Njegova žena je Nemka, doma iz okolice Bodenskega jezera na jugu Nemčije. Wolfsburg, kjer ima sedež VW, je tisoč kilometrov proti severu, pokrajina pa je zelo ravninska, nasprotje idiličnega jezera. Žena mu je tako rekoč postavila ultimat, da se morata preseliti bližje, kompromisna lokacija novega družinskega doma je bil Wiesbaden, Robert pa je šel delat h Kii v Frankfurt, kjer je ostal dve leti.
Trikraka srebrna zvezda
V službo v Mercedes-Benz, kjer dela zadnjih šest let, ga je povabil Gorden Wagener, ki je jeseni 2008 postal glavni šef oblikovanja pri trikraki srebrni zvezdi. Takšnemu povabilu se seveda odzoveš, če ti je zanimivo, saj so ti, če te povabi kdo iz uprave, vrata širše odprta. Kljub temu se je moral tudi v Mercedes-Benzu dokazati. Lani so ga povišali v direktorja zunanjega oblikovanja. Velik uspeh za fanta iz Limbuša, če pomislimo, da sta nad njim samo še Wagener in glavni Mercedesov, natančneje Daimlerjev šef Dieter Zetsche.
Glede na položaj pri Mercedesu lahko rečemo, da njegov oblikovalski pečat, če ne že neposredno pa vsaj posredno, nosijo vsi mercedesi zadnjih nekaj let. Za njihovo zunanjo obliko pa je odgovoren od leta 2013. Najbolj so mu všeč aktualni razred S, ki je nastal iz njegove skice, a tudi kabriolet in kupe razreda S ter športni AMG GT.
Robert Lešnik je bil nazadnje v Sloveniji med ljubljanskim tednom mode Mercedes-Benz, v sklopu katerega je predaval o oblikovanju avtomobilov in obenem predpremierno pokazal zadnji izdelek svoje ekipe – mercedes-benza C coupé. Ker ima pri nas sorodnike in prijatelje, se še vedno rad vrača domov. Ko ga vprašamo, kaj počne v prostem času, odgovori, da ga najraje preživi z ženo in otroki. Rad se tudi poda na smučanje. Nekoč je vozil motor, a ga je zaradi pomanjkanja časa prodal. Sicer pa je že v mnogo pogovorih za slovenske medije kot recept za uspeh omenil, da moramo imeti predvsem zaupanje vase, če želimo uspeti. Robert Lešnik, direktor zunanjega oblikovanja pri znamki Mercedes-Benz, v svojem delovnem okolju. Foto Mercedes-Benz Na nedavnem ljubljanskem tednu mode je predaval o avtomobilskem oblikovanju in predpremierno predstavil novega mercedesa C coupé. Foto Mediaspeed.net Zunanja oblika mercedesov je od leta 2013 skrb Roberta Lešnika.
O avtomobilih prihodnosti
»Avtomobilska forma zagotovo ne bo šla v eno smer. V zadnjih letih je večina uspešnih znamk poskušala uvesti neko lastno formo. Nekaj, kar bi kupec, ko bi jo videl nekajkrat, povezal z znamko. Znamka, kot je Mercedes, ki ima zgodovino, je že imela elemente, s katerimi smo jo povezovali. Trikraka zvezda je eden od njih. Danes nastaja mnogo novih znamk na trgu, še posebno veliko na Kitajskem. Ne nazadnje tudi Google in Apple želita izdelovati avtomobile.«
O izzivih avtomobilskega oblikovanja
»Oblikovanje avtomobila je vsakič izziv, saj ustvarjamo prihodnost. Od tega bo podjetje ali dobro ali slabo živelo čez pet let. Ali bo ta avto – ne glede na znamko – uspešen, bo dovolj všeč ljudem, ga bo kupilo dovolj ljudi. Enačba je preprosta. Ni pa tako preprosto oblikovati avtomobila z določenim specifičnim dizajnom za določeno znamko.«
