Mercedes-Benz je eden tistih proizvajalcev, ki imajo poleg najbolj znanega avtomobilskega programa tudi močno paleto gospodarskih vozil. Nekje vmes je njihov dobro znani kombi, ki se v bolj plebejski izvedbi vozi pod imenom vito, v prestižnejši, še bolj mercedesovski izdaji pa kot razred V.
Eleganca in
dobri materiali
Mercedes razreda V nove generacije je navzven oblikovan po svoje elegantno, a tudi umirjeno, vsekakor pa izstopa v kombi druščini. Testni primerek je bil srednje dolžine – 5,14 metra (obstajata še krajša in daljša), to so res že konkretno kombijevske mere. V tem slogu se voznik v kabino kar vzpne, sedi visoko in ima dober pregled. Razred V se od vita morda najbolj razlikuje po ureditvi sprednjega dela kabine; v V-ju hitro prepoznate poteze iz avtomobila razreda C, kar pomeni skupek elegance, dobrih materialov in večinoma zelo dobre ergonomije. Ugodno se sedi, enako velja za položaj za volanom, kjer imate med drugim tudi priročno ročico za pretikanje po programih sedemstopenjskega samodejnega menjalnika.
Okolje je ob slabši zunanji svetlobi še dodatno prijetno osvetljeno. A vse le ni odlično, večfunkcijski vmesnik s prstnim upravljanjem je videti bolje, kot je v resnici praktičen, grafika navigacijske naprave pa se ne ujema z grafiko preostalih prikazov, je slabše kakovosti.
Paleta možnosti
Sedežnih konfiguracij je lahko veliko, testni razred V je imel poleg prvih dveh sedežev še dve vrsti, v vsaki je bila kombinacija dvojne klopi in enega sedeža. Sedala so bila prava, vsa v usnju, z možnostjo nastavljanja naklona in s samostojnim nastavljanjem klimatske naprave v drugem delu vozila. Zadaj se potuje lepo, če bi si na temo prestiža želeli še kaj, so to morda malo čednejše preproge. Sedeži se lahko v delu naslonjal tudi preklopijo, a hrbtni del žal ni povsem raven. Prtljažnik za tremi vrstami je solidno velik, na polovici višine pregrajen s praktično polico, ki ima skriti košari. Tudi možnost odpiranja prtljažnega okna je dobra stvar, ne vem, zakaj se tega trmasto otepajo pri npr. karavanskih modelih.
V vozilu takšnih mer si ne predstavljamo, da bi ga poganjalo kaj drugega kot dizelski motor. Ta je bil prostornine 2,2 litra in z močjo 120 kW, kar je pomenilo dovolj zmogljivo in solidno varčno delovanje. Vodljivost razreda V je dobra, lega na cesti z zadnjim pogonom prav tako. Podvozje je tiho, in čeprav V ni majhen, je tudi v mestu solidno okreten.
Za konec še nekaj o ceni. Ta se v osnovi začne pri 41 tisočakih, v realnem primeru pa je bila za pol višja. A s tem še nismo dobili vsega, žalosti, da niti za ta denar še vedno ni bilo električnega odpiranja drsnih vrat, in še kaj bi bilo mogoče doplačati.
