Mali vrhovi, krasni razgledi

Vrhovi so lahko dostopni, in to v vseh vremenskih razmerah. Le odpraviti se je treba. Izhodišče je v Zaki, vendar je parkirišče pri kampu drago kot žafran in se je morda bolje popeljati do blejske železniške postaje in tam pustiti vozilo. To nam pot podaljša za dober kilometer, a smo nagrajeni z lepim razgledom na jezero.

Po dveh kilometrih sprehoda na desni strani opazimo kažipot za Osojnici in Ojstrico. Pot se strmo vzpne po pobočju in pol ure grizemo kolena. Ves čas hodimo prek senčnih severnih pobočij. Po pol ure se pot razdeli: na desno se odcepi na Ojstrico, toda mi smo najprej nadaljevali proti Osojnicam. Na sedlu med obema vrhovoma končno s senčnatih pobočij stopimo na prisojna. Sonce je posijalo na novozapadli sneg in na zasneženo drevje. Pokrajina se je spremenila v snežno pravljico. Na desno vodi pot na 765 metrov visoko Veliko Osojnico, a ta nas razočara, saj z nje ni razgleda. Vrniti se je treba na sedlo in se povzpeti na Malo Osojnico. Njen vrh nas preprosto preseneti. Zavijemo okrog ovinka in odpre se prelep razgled daleč naokoli.

Globoko spodaj je Blejska kotlina z jezerom z otokom ter gradom na mogočni pečini. Do te točke je nekdaj prišel Bohinjski ledenik. Združil se je z Gornjesavskim ledenikom in se pri Radovljici končal. Za seboj je pustil širno prodnato ravnico Ljubljanske kotline, ki se razprostira vse tja do Litije, daleč na jugu. Kulisa pravzaprav ne bi mogla biti lepša. Za jezerom se dvigajo zasnežene Karavanke in poskrbe, da je še lepše.

Vrnitev v dolino je vsekakor treba prekiniti še z vzponom na Ojstrico. Z glavne poti nas pot po desetih minutah pripelje naravnost na vrh. Nekaj deset metrov pod vrhom velja nekoliko popaziti. Poleti čisto preprost prehod prek strmega pobočja se pozimi spremeni v zaledenelo pot nad strmino. Z nekaj pazljivosti vsekakor gre in na vrhu smo nagrajeni z novim čudovitim razgledom.

Vzpone je treba časovno uskladiti. Zjutraj sonce vzhaja naravnost pred nami in takrat se izplača povzpeti, da si človek ogleda vzhajajoče sonce. S fotografskega vidika pa je jezero takrat nekoliko preveč v soncu. Za razgled na jezero je treba počakati zgodnje popoldne. Sonce se premakne na jug in Bled zažari v prelepih barvah. Takrat je razgled najlepši. Vendar ne traja dolgo. Že po drugi uri popoldne zaide za Osojnico in čarobnih trenutkov je konec.

Vzpon na Osojnici in Ojstrico v dnevih po sneženju je res prava paša za oči. Počakati je treba le na pravi trenutek, vzeti pot pod noge in se odpraviti v zimsko idilo.