Saj poznate prizor iz mnogih hollywoodskih filmov, ko nekomu kaj ni po volji pa jeznorito vstane, odide v drug prostor ali iz hiše in ob tem demonstrativno in jezno zaloputne vrata. S tem se komunikacija seveda prekine, napetost se sprosti, težava pa se ne razreši, torej se v takšni maniri težave le kopičijo.
Zagotovo ste že kdaj doživeli kakšen tak bum-tresk z vrati tudi vi doma, ki imate najstnika ali najstnico, kajne? Torej dobro veste, o čem pišem. Ko se vse strese in se kdaj tudi razbije kakšno steklo na vratih, ko pubertetnik trešči vrata za seboj. Ker ni bilo po njegovo, ker je tako želel prikazati, da se ne strinja, ali je tako izkazal protest. Seveda to ne vodi k rešitvi.
Meni je to naredila hči kakšno leto pred velikim nastopom pubertete. Ko je odhajala iz kuhinje v svojo sobo, je za sabo treščila z vrati, ker nisem pristala na njene zahteve. Dvakrat sem globoko vdihnila, se umirila, da nisem pridivjala za njo v sobo, odšla mirna do nje ter zahtevala, naj pride nazaj v kuhinjo na resen pogovor. Nejevoljno je prišla in namrgodeno gledala, kaj bom spet pametovala. Z ledeno mirnim glasom sem ji rekla, da je zaloputnila z vrati prvič in nikoli več, da ne dovolim tovrstnega izkazovanja protesta ter da mi lahko vedno razloži, kaj hoče ali si želi, a pač naj najde več argumentov ali se bolj potrudi v prikazu svojih potreb, da jo bom v prihodnje hitreje in laže razumela. Skratka, moja poanta je bila, da se da o vsem pogovoriti in se pregovarjati oziroma iskati kompromise, vsekakor pa ne loputati.
 |
| Avtorica prispevka je univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, Svetovalnica, www.svetovalnica.si, dosegljiva na tel.št. 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo povprašali za nasvet, pišite na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. |
Seveda bi pri tem opozorila starše, da smo zgled svojim odraščajočim otrokom. Če sami loputate in ne znate primerno skomunicirati svojih težav, se ne smete čuditi, da to počne vaš najstnik. Ker smo starši vedno zgled, in to v vseh situacijah, saj se naš naraščaj uči od nas ter zvesto opazuje, kako se odzivamo, kako govorimo in kaj naredimo, ko kaj ni tako, kot smo si želeli ali zamislili.
Petnajstletni sin nekega 'mojega' para razbija z vrati že nekaj let in starši se ne odzivajo na takšno nasilje, ki so mu priča. Kajti po mojem mnenju je loputanje z vrati tudi vrsta nasilja, ker se s tem izkazuje upor ali nestrinjanje, ki je sicer legitimno, a za to imamo jezik in usta in razum, da se pogovorimo in razčistimo nejasnosti. Se vam ne zdi? Pubertetnik tako zavzema vedno več prostora v njihovi napeti družinski dinamiki, ko starši priznajo, da so nemočni in se sinovega burnega reagiranja že kar bojijo.
Da se to ne bi dogajalo tudi vam, dragi starši, svetujem, da se dogovorite za družinska pravila, v katerih loputanje ni dovoljeno, temveč se vsi skupaj trudite poiskati rešitve za zagate, v katerih se znajdete skupaj s hormonov polnim pubertetnikom, ki se seveda upira, s čimer ni nič narobe, ni pa dovoljeno, da se uničuje lastnina in izvaja nasilje. O vsem se lahko pogovorite, a tega se je treba naučiti. In spet poudarjam, da ste starši zgled, kako sami razrešujete nesporazume in spore. Vaš način bo otrok posnemal in sami prevzemate odgovornost za to, ali boste s pogovorom reševali neprijetne situacije ali pa boste pač vsi po hiši razbijali z vrati in se nikoli pogovorili o rešitvah.
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«
