Psa, ki živi z nami v stanovanju ali hiši, je treba pred izhodom na prosto dodatno zaščititi, še posebno če je kratkodlak. Oblačilo zato nikakor ni odveč; ne ozirajmo se na mnenje okolice, ampak na blaginjo živali. Priporočljivo je tudi zaščitno mazilo za šape. Snežna odeja je pogosto zamrznjena, po cestah, poteh in pločnikih pa se zoper poledenelost posipa sol, ki je škodljiva in moteča za blazinice. Neprijetnosti zaradi nje lahko pomagamo odpravljati tudi s sprotnim in rednim splakovanjem šap ob vrnitvi domov. Psu prav tako umijemo šape, trebuh in morebitne druge dele telesa, kjer so nastale in se oprijele snežne kepe. Na sprehodih ni nič napak, če mu pustimo, da skače in se valja po snegu. Večina štirinožcev, sploh če imajo družbo vrstnikov, je nad tem navdušena. Seveda to dovolimo le, če je sneg suh in čist. Prav tako ni narobe, če pes spričo norčij in žeje zaužije nekaj snega. Tudi pri tem je treba paziti, da je sneg čist, poleg tega naj se pes najprej nekoliko ohladi.
Zunaj mrzlo, notri toplo
Seveda je treba poskrbeti tudi za pse, ki bivajo zunaj. V zimskih dneh je še toliko pomembneje, da ponudimo topel obrok hrane. Posodi s hrano in z vodo postavimo na mesto, zavarovano pred padavinami, vetrom in zmrzovanjem, obenem pa morata biti nameščeni tako, da ju pes neovirano doseže in da nista v napoto. Postavimo ju ob steno ute ali še bolje v notranjost ob vrata. Zaščititi je treba tudi uto in pesjak oziroma prostor pred njo/njim. Skozi uto ne sme vleči prepih, biti mora ustrezno izolirana, da kosmatinca v njej ne zebe. V notranjost namestimo seno. Pes se pri ležanju in spanju lahko zakoplje vanj, saj ga dodatno greje, poleg tega je najbolj praktično tudi za čiščenje.
Pozimi živali potrebujejo ustrezno bivališče, hrano, vodo in nego, zlasti kratkodlaki psi pa tudi oblačilo. |
Ko se umaže ali ga pes raznese, ga zamenjamo z novim. Za ležišče mu ne dajajmo odej ali rjuh, prav tako ne sme ležati na golih tleh. Odeje in rjuhe zaradi mokrote in vlage nikakor niso primerne (pojavi se plesen). Ležišče naj bo dvignjeno od tal, enako nekaj prostora pred uto. Na vhod namestimo rjuho ali odejo, ki vsaj delno prepreči uhajanje toplote, vdor mraza, vetra in padavin, obenem pa psu omogoča neoviran prehod v uto in iz nje.
Muce na prostem
Pozimi poskrbimo tudi za muce, ki bivajo zunaj. Če prihajajo v hišo, je stvar povsem druga, kot če živijo le zunaj. V tem primeru jim je treba ponuditi bivališče, ki ga lahko postavimo kar sami. Hiška naj bo obvezno dvignjena od tal, ima naj vhod in izhod (odvisno od tega, kako velika je in za koliko živali je namenjena). Navadno je lesena, prebarvana z zaščitnim lakom, vmes ali z notranje strani namestimo stiropor ali podobno izolacijo, postavimo jo na čim bolj zavetno mesto. Predvsem pomembno in praktično je, da jo z lahkoto čistimo, zato namestimo dvižno ali premično streho. Poleg tople hrane ponudimo briketirano. Da je ne zmanjka ali da ne zmrzne, si naredimo pripomoček. V narobe obrnjeno zaprto prozorno plastično ali drugo primerno posodo nasujemo brikete in jo navpično postavimo na drugo, skozi spodnjo odprtino se bo tako vsakič, ko bo briketov zmanjkovalo, sproti nasulo nekaj novih. Ne pozabimo niti na redno odstranjevanje ostankov hrane, menjavanje vode, čistočo. Če imajo muce na voljo suh in pred padavinami in drugimi vremenskimi dejavniki zavarovan prazen prostor, jim namestimo košaro, kartonasto škatlo ali drugo primerno ležišče. Za vse bodo hvaležne.
Tudi živali zebe Zima tako kot poletje zahteva nekatere ukrepe za zdravje, boljše počutje in varnost. Če se torej poleti skrivamo pred vročino, se moramo pozimi zoperstaviti mrazu in vetru. Večina psov nima kakšnih omembe vrednih težav s snegom, a vragolije na snegu so nekaj drugega kot daljša izpostavljenost neprijaznemu vremenu. Dolžnost lastnikov psov in muc je zanje ustrezno poskrbeti, saj jih zebe prav tako kot nas. |
