Poglejte le vremensko napoved, da vas ne ujamejo sezonski nalivi. A tudi takrat ima skakljanje med potoki vode, ki najbolj derejo prav v osrčju starega jedra Baixa, kjer Lizbona leži v eni izmed najnižjih točk, svoj čar. V čarobni prestolnici sem preživela leto, pa mi tako njene posebnosti kot vsakdanjosti še danes ne gredo iz glave. Pravijo ji tudi mesto luči in res se svetloba od belih zidov in bogatih pročelij staromeščanskih graščin odbija bolj bleščeče kot v sosednji Španiji. Prijaznost domačinov in pestra ponudba kulture, kulinarike, nočnega dogajanja in seveda športnih aktivnosti bosta zadovoljili še tako muhaste popotnike.
Na letalo
Začnimo s prevoznim sredstvom. Če vas mikajo večji podvigi v slogu cestnih avantur, se do Lizbone kakopak odpravite z avtom. Pot bo dolga, a gotovo ne dolgočasna. Mimogrede spoznajte še čare severne Italije, juga Francije in po dolgem in počez raztezajoče se Španije. Če se vam mudi, pa kar na letalo. Ugodno boste leteli že iz Zagreba, še bolj pa iz Benetk. Tudi če vozovnico rezervirate zgolj nekaj tednov pred odhodom, strošek ne bo previsok. Lizbonsko letališče leži dokaj blizu središča mesta, zato do hotela kar pogumno vzemite taksi; če potujeta dva ali več, boste namreč za avtobusno vozovnico od letališča odšteli skupaj več kot za taksi.
Na sejem
Lizbona slovi po butičnih hotelih. Veliko starinskih stanovanj je v modernem duhu prenovljenih v idilične hostle, kjer boste vedno naleteli na prijazno osebje, ki vas bo z veseljem popeljalo tudi na krajši večerni mestni potep. Ne gre pa spregledati dobre ponudbe najema zasebnih stanovanj, ki jo najdete na mobilni aplikaciji Airbnb. Preden začnete jutranje raziskovanje, se ustavite na odlični portugalski kavi v kateri izmed nešteto pastelerij (male pekarne), kjer ponujajo sladke pregrehe, za lačne pa tudi sendviče s konkretnim zrezkom med polovicama kruhove štručke. Takšne »pekarnice« boste našli v pritličju skoraj vsake ulice, zelo mogoče že pod lastnim hotelom. Nato se peš odpravite na grad Castelo Sao Jorge, da pokurite kalorije in si privoščite čudovit razgled, teh v Lizboni ni malo, saj stoji na kar sedmih gričih. Razgledne točke so postale tudi priljubljen kraj obedovanja med Portugalci. Poiščite Calçada do Combro in posedite nekaj minut. Z grada se spustite do mestne četrti Alfama, kjer boste na hišah lahko občudovali ostanke pisane keramike, tako značilne za portugalske kraje. Če ste ujeli torek ali soboto, vas bo morda premamil pobeg med založene stojnice bolšjega sejma, Feira da Ladra, ki hudomušno pomeni sejem tatov, morda tudi zato, ker se ničkolikokrat zgodi, da lastniki njim ukradeno lastnino najdejo prav tam.
Palače in plaže
Lizbona živi in diha svojo zgodovino. Najrazličnejša obdobja lahko občudujete na razstavah v muzejih ob reki Tejo, še najbolj impresivne izmed vseh pa so palače v sosednji Sintri, vasici le nekaj več kot 20 kilometrov oddaljeni od Lizbone, če se odpravite proti najzahodnejši točki Evrope, klifom Cabo da Roca. V okolici lahko najamete kolo in nekoliko bolj aktivno raziskujete tamkajšnje kraje, ki po rastju spominjajo na tropsko džunglo. Ne pozabite fotoaparata, intenzivne barve mavrskih zidov zagotovljeno prinašajo čudovite fotografske rezultate, strokovnjaki pa pravijo tudi, da je svetloba za fotografiranje poleg Kalifornije najbolj prijazna ravno na Portugalskem. Ob obali med Lizbono in Cabo da Roca bodo ljubitelji deskanja na valovih odkrili veliko plaž, nekatere skoraj samotne, ki pa jeseni, ko se valovi krepijo, najvišji so pozimi, privabljajo bolj izkušene deskarje.
Da poližeš vse prste
V mesto se le vrnite na kulinarično pustolovščino. Lizbona bo zadovoljila vse vaše brbončice. Najboljšo, čeprav nekoliko dražjo morsko hrano boste jedli prav tu. Polnočni prigrizek si privoščite v pekarni ob reki, kjer obvezno naročite zeleno juho caldo verde s kruhom, polnjenim s pekočo klobasico, pão com chouriço. Oboje strežejo vroče in sveže vso noč. Na sončno popoldne se sprehodite po Baixa-Chiadu, ulici, ki se iz starega mestnega jedra vije v hrib, stran od gradu. Tam se posladkajte s sladoledom Santini, ki ga je na Portugalsko prinesel italijanski priseljenec in z njim že pred desetletji razvajal vso špansko kraljevo družino. Boljše sestavine in božanski okus boste našli le še v rodni Italiji. Gurmanskega menija pa ne gre skleniti brez resnično preproste portugalske ulične hrane, dobrega govejega zrezka. V majhni restavraciji med uličicami ponoči živahnega Bairra Alta le počakajte na prosto mizo, dobra beseda domačinov se je zdaj že razširila med turiste, in naročite naco na pedra, kar dobesedno pomeni kos na kamen. In res, namesto krožnika bodo pred vas postavili razbeljen vroč kamen s surovim kosom mesa, sol, poper in pribor. Trik je v tem, da si meso po želji spečete kar sami. Ne skrbite, dimne zavese, ki obkrožajo vsako mizo, pripomorejo k sproščenemu vzdušju lokala.
