Les: Od visečega gnezda do lesenega supa

Les je v našem okolju tako vseprisoten, da o njem že ne razmišljamo več. Pa bi morali. Po eni strani zato, ker se z zaraščanjem kmetijskih zemljišč gozd že kar preveč zajeda v urbano okolje, po drugi pa zato, ker je les edina surovina, ki je imamo v Sloveniji v izobilju in jo lahko z malo energije predelamo v mnoge izdelke.

Idealen material prihodnosti

»Iz lesa je mogoče narediti prav vse, od najbolj preprostih do vrhunskih izdelkov z visoko vrednostjo, celo plastiko in vrhunska karbonska vlakna. Prav tako lahko gradimo preproste lesene objekte, najnovejša tehnologija obdelave lesa pa omogoča gradnjo od 20- do 30-nadstropnih nebotičnikov ter neverjetno razsežnih mostov, dolgih 240 m in več,« pravi prof. dr. Franc Pohleven z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, sicer predsednik organizacijskega odbora prireditve Čar lesa.

Zavedati bi se morali tudi, opozarja sogovornik, da bo Slovenija kot majhna država lahko na globalnem trgu konkurenčna le na osnovi naših surovinskih danosti in lastnih energetskih zmožnosti. Zato bi morali slovensko gospodarstvo preusmeriti na energetsko nepotratno in do okolja vzdržno – torej v zeleno gospodarstvo.

Predelava lesa in uporaba lesnih izdelkov prav to omogočata, seveda pa je lesna proizvodnja odvisna od potrošnje. »Zato je namen razstave Čar lesa ozaveščati ljudi, da bi se bolj množično odločali za lesne izdelke, od gradnje do vsakdanjih uporabnih predmetov. Hkrati pa želimo doseči, da bi se ljudje bolj zavedali skrbi za naravo in človeka, kajti skozi odnos do narave se kaže tudi odnos do sočloveka. Ne sme nam biti vseeno, kako bodo živeli naši zanamci,« poudari prof. dr. Franc Pohleven.

Les tudi za 
zeleno Ljubljano

Da je pri izdelkih iz lesa edina omejitev domišljija, smo se prepričali tudi ob razstavljenih eksponatih, ki jih je letos, resnici na ljubo, manj kot prejšnja leta, kar kaže tudi na obubožanost naše lesne industrije. A ta številna skromnost ne pomeni inovativne in kreativne skromnosti, kar je vzpodbudno, saj, tako lahko vsaj upamo, pomeni ponovni vznik nekoč paradne lesne industrije, ki bo temeljila na vrhunskem tehnološkem oblikovanju in izvirnem oblikovanju.

In v času gospodarske krize in energetskih težav je preusmeritev na sonaravne materiale, kot je les, še posebno pomembna. Letošnja prireditev Čar lesa 2015 ima še poseben pomen, saj se vključuje v program Ljubljana zelena prestolnica Evrope in napoveduje aktivnosti za naslednje leto, ko bo Ljubljana zelena prestolnica Evrope 2016.