Kot resen ljubitelj domače glasbe, sploh tiste zares dobre, ki resda ni v kakšni močni korelaciji s tisto, ki se večinoma predvaja, pa vseeno, mi je koncept uvedbe obveznih kvot predvajanja slovenske glasbe tudi za komercialne radijske postaje prekleto tuj. Mislim, kateri idiot se je spravil za kaj takega lobirati pri slovenskih uzakonjevalcih in kakšna je resnična korupcijsko-finančna zgodba zadaj, da upravičuje umor že tako dotolčene in slabotne afinitete manjšinskega naroda v lastni državi do lastne glasbe? Ne vem, kako se je ta zgodba pletla, in ne ljubi se mi niti googlati, samo, če so bili med zagovorniki tudi glasbeniki, me je pošteno sram v njihovem imenu. Sram za v zemljo ugrezniti vsakič, ko se kateri izpeti radijski spiker začne opravičevati, da pri komadu, ki sledi, ne gre za kvote ...
Kako delujeta polsestri po očetu Tiranu, Prisila in Prepoved namreč, je seveda jasno. Če želiš, da se ljudem nekaj zares zagravža, jim to predpišeš, zapoveš. Če pa jim hočeš do nečesa resnično vzpodbuditi veselje, pa to prepoveš. V bistvu omenjeni koncept zakonodajalcu omogoča, da z ljudmi in državo počne, kar želi. Kriminaliziraš droge in pol države spremeniš v odvisnike, drugo polovico pa v mafijo, pretiravaš z ustrežljivostjo priseljevalcem in še iz normalnih ljudi narediš naciste, pretiravaš s svobodo ter skotiš fašizem in, navsezadnje, uvedeš prohibicijo ter milijon Slovencev spremeniš v kriminalce z lastnim Alom Caponejem na čelu. Seveda karikiram, kar pa ne pomeni, da je moč koncepta kaj manjša.
Škoda, da je presečna množica med sposobnimi in prizemljenimi ljudmi z vsaj minimalnim zametkom smisla za humor in med zakonodajalci očitno že po neki nedojemljivi naravi stvari večno prazna. Zgornji koncept bi v rokah nekoga z malo občutka za ljudi in življenje lahko premikal gore. Pa tudi če ne, bilo bi vsaj zabavno. Kar težko rečemo za to, kar imamo zdaj.
Najbrž bi bilo najprej treba vsaj legalizirati, če že ne predpisati droge in zapovedati alkohol. Bržkone bi se hitro znebili enega in drugega, vsaj v nevarnih količinah, obenem pa še vseh dilerjev in mrež nad njimi. Prepoved seksa na primer bi vzpodbudila novo zanimanje pri seksualno retardiranih slovenskih mrožih, kar bi dvignilo nataliteto in obenem zmanjšalo napetost v okolju pri obeh in med obema spoloma. Kolateralna škoda bi bile posledično manj tečne in manj zagrizene ženske. Dvig natalitete, da nam je pač ne bo treba ves čas uvažati, bi lahko dosegli tudi s prepovedjo tretje ali že druge zanositve. Kazen bi morala biti kaj takšnega, kar bi povzročilo pozitivno povratno zanko in posledično zaciklalo mehanizem. Na primer tisoč ur fitnesa in fitnesu podobnih sodobnih izumov, da ne zaidem kam globlje v področje erotičnih kvalitet in znanja.
Kakorkoli, pri vsem skupaj me moti predvsem koncept. S povečanim predvajanjem slovenske glasbe nimam težav, saj poslušam predvsem rockerske radijske postaje, no, postajo! V rocku pa smo Slovenci veliko bližje svetovni kakovosti kot v drugih zvrsteh. Koncept pa bi nas moral skrbeti vse! Nakazuje, da toleriramo fašizme vseh vrst in oblik. Tako lahko najbrž kmalu pričakujemo kvote še za slovensko meso, tobak, alkohol, mleko, oblačila, avtomobile in računalnike. Upam, da bo kakšen Gorenjec začel vsaj dober viski kuhati, na slovenske avtomobile in telefone se bom namreč lažje navadil, kot da bi moral preklopiti na pivo.
