PARKIRIŠČE

Kubanski starodobniki 
dragocenosti ali zgolj kripe?

Objavljeno 12. januar 2015 18.30 | Posodobljeno 12. januar 2015 18.30 | Piše: Aleš Kovačič

Stari ameriški avtomobili na Kubi kot stenčas zgodovine tamkajšnjega komunističnega režima.

Po nedavni otoplitvi odnosov med Združenimi državami Amerike in Kubo so mnogi pričakovali, kako se bo v tej nekdaj izolirani otoški državi odprl nov in živahen trg z vsemi možnimi dobrinami in storitvami, med drugim tudi s starodobnimi vozili. Na ulicah kubanskih mest je namreč danes mogoče uzreti sicer dotrajane, vendar živopisno obarvane ameriške avtomobile izpred petdesetih ali celo šestdesetih let, za katere mnogi menijo, da so tako dragoceni, da bi lahko z njihovo prodajo okrepili tamkajšnje gospodarstvo.

Le komu se ob misli na tropski paradiž, ki je pod na videz brezskrbnim površjem vročih ritmov salse in rumbe vrsto let životaril v primežu komunističnega režima in ameriškega embarga, v zavest ne prikradejo podobe doma ali kar na ulici pokrpanih ameriških chryslerjev, chevroletov, studebakerjev, buickov in fordov?

Zapuščina 
ameriških bogatinov

Preden je karizmatični komunistični revolucionar Fidel Castro na Kubi vzpostavil revolucionarni režim, je bila država pribežališče ameriških bogatašev, ki so si zaželeli igralniškega oddiha s pridihom srednjeameriškega temperamenta, vročih ritmov in predvsem milega podnebja. Z njihovim denarjem pa so v petdesetih letih prišli tudi zahodnjaški slog življenja, zabave in seveda ameriški avtomobili. Po nastopu komunističnega režima in uvedbi embarga v začetku šestdesetih let so dolarji odšli, avtomobili pa so ostali. Castro je po ameriški razglasitvi embarga prepovedal uvoz vozil iz tujine brez njegovega dovoljenja.

Po otoplitvi odnosov z nekdanjo sovražnico in po posledičnem odpiranju kubanskega avtomobilskega trga se Kubancem ponuja priložnost nakupa sodobnih vozil tujih znamk, tujim zbirateljem stare avtomobilske pločevine pa nakup njihovih starodobnikov. A ni vse zlato, kar se sveti, saj strokovnjaki opozarjajo, da so napovedi o veliki in poceni razprodaji avtomobilske dediščine Castrovega režima prenagljene, predvsem pa obljubljajo preveč. »Večina tamkajšnjih starih avtomobilov je v tako slabem stanju, da bi si jih le redkokdo drznil prepeljati s Kube in prodati doma,« je za Guardian povedala ameriška fotografinja Brenda Priddy, ki na otoku za tuje obiskovalce organizira oglede kubanske avtomobilske zgodovine. Zaradi pomanjkanja originalnih nadomestnih delov je večina med njimi tako močno predelana, mnogi imajo namreč namesto starih šest- in osemvaljnikov dizelske motorje japonskega in francoskega izvora, da so za zbiratelje in prekupčevalce vredni bolj malo.

Zidna barva in lepilo

Kubanci so v svojem pomanjkanju z leti postali pravi mojstri improvizacije in preživetja, kar morda še najbolj nazorno kažejo avtomobili, ki so v nekaterih primerih tako dotrajani, da jih skupaj drži nekaj vijakov in celo lepilo. Mnoge je že močno načela rja, kar poskušajo lastniki prekriti kar z večkratnimi nanosi zidnih barv. »Ni nenavadno videti tudi po deset nanosov zidne barve na enem avtomobilu,« je o improvizaciji kubanskih avtomobilistov povedala Priddyjeva.

Zato je bolj verjetno, da se bo sprva oblikoval trg z nadomestnimi oziroma sestavnimi deli, kajti ne gre pričakovati, da se bodo prihodki obubožanih Kubancev v bližnji prihodnosti tako povečali, da bi si lahko privoščili nove avtomobile, stare pa prodali naprej. Tamkajšnja povprečna plača je namreč 22 dolarjev. Zaradi domače predelave je večina vozil daleč od originala in bi zato po oceni poznavalcev vzbudila zanimanje drugačne vrste zbirateljev od tistih klasičnih, ki si želijo dobro ohranjenih avtomobilov z relativno malo prevoženimi kilometri. Ugibanj je veliko, a nekateri strokovnjaki menijo, da bodo kubanski starodobniki oblikovali samostojen nišni trg, na katerem bodo navzoči kupci, ki se zanimajo za nakup dela kubanske zgodovine. Niti ne tako zelo drugačnega od trga umetnin. Zaradi tega bi lahko doma predelani ameriški avtomobili dosegli tudi višje cene. Denimo chevrolet 210 delray letnik 1954, ki v ZDA stane 20.000 dolarjev, bi lahko na kubanskem trgu starodobnikov dosegel ceno od 40.000 do 60.000 dolarjev. Starih ameriških avtomobilov iz petdesetih let je približno 60.000. 

Deli s prijatelji