OBRATI

Korejska kapljica v kolesnicah priusa

Objavljeno 26. maj 2017 19.20 | Posodobljeno 26. maj 2017 19.21 | Piše: Boštjan Okorn

Današnji hyundaiji so nekaj čisto drugega.

Hyundai ioniq je na voljo v treh različicah, vedno z alternativnim pogonom. Najprej smo lahko preizkusili mehko hibridno različico s kombinacijo bencinskega in elektromotorja – z zadnjim je mogoče prevoziti le nekaj kilometrov. Foto Boštjan Okorn

Tudi in predvsem z evropskimi. Ioniq hybrid je model, ki vas bo najmehkeje zapeljal v svet alternative, lahko je oster tekmec dizelsko gnanim avtomobilom.

Toyota prius je na tem področju orala ledino, marsikdo se je ob njenem prihodu smejal, a danes je to avtomobil, ki piše zgodovino. Do zdaj je bila tako rekoč brez resne konkurence v svojem razredu, zato hyundai ioniq poskuša zapeljati predvsem v njene tirnice. Pri tem Korejci sicer niso nemško oblikovno dolgočasni, a tako kontroverzen kot prius ioniq vendarle ni. Povzema obliko kapljice, zadaj ima dvojno steklo, kar vidljivosti ni ravno v prid, a na splošno je to poseben avtomobil, ki načeloma ne bi smel razdvajati, češ da nekomu sploh ni všeč, drugi pa so navdušeni.

Še manj nenavadnosti boste odkrili v notranjosti. Armaturna plošča je tako rekoč enaka kot v sodobnih hyundaijih, na vrhu sredinske konzole se bohoti za dotik občutljiv zaslon, ki ni ravno v vrhu po uporabnosti, a je vendarle dovolj intuitiven, da z njim ne bi smeli imeti težav, med sprednjima sedežema je povsem običajna ročica samodejnega menjalnika. Ja, ioniq za prestavna razmerja bencinskega motorja poskrbi s 6-stopenjskim dvosklopčnim robotiziranim menjalnikom, kar se izkaže za dobro rešitev, ki bi morala ustrezati tudi zahtevnejšemu vozniku.

Varčnost na prvem mestu

Da se takoj razumemo: Hyundai alternativo razume tako, kot jo Toyota in okoljevarstveniki. Avtomobil mora biti predvsem varčen in prijeten za vožnjo, športnost spada v drug razred. Če ga gledamo s tega stališča, potem razočaranja ne bi smelo biti. Ioniq je dolg nekaj manj kot 4,5 metra, zaradi baterij, ki jih ima spravljene pod zadnjim sedežem, je njegova suha masa poldrugo tono, to pa pomeni, da je na cesti suveren, nizko težišče mu pomaga pri boljši legi in vodljivosti, glede tega pač ne more biti zamer. Le kakšno cestno izboklino prevozi za odtenek premalo nežno, a tu se izrazi tudi slog vožnje.

Najbrž boste zamahnili z roko, ko boste izvedeli, da za pogon skrbi 1,6-litrski bencinski motor z dobrimi 77 kW moči. Res je, za takšen avtomobil to v današnjem svetu ne bi bilo vedno dovolj. Zato mu pomaga 32 kW močan elektromotor, katerega delovanje sistem razporeja samodejno, voznik tu ne more nič. No, v resnici se lahko odloči, da se bo več vozil na bencinski motor – zgolj bolj grobo je treba pritiskati na plin. A hibridni avtomobil ste bržkone kupili predvsem zato, da bi (tudi) varčevali, v tem primeru je nežno speljevanje tudi tiho, saj vse opravi elektromotor. Mestne vožnje so zato lahko pravi užitek, če so le razmere prave. In v spomladanskem času pač so. Pravzaprav najboljše: ne potrebujemo niti gretja niti klimatske naprave za hlajenje, sistem optimalno deluje že zjutraj.

V takšnih razmerah smo znali porabiti tudi manj kot 5 l/100 km, povprečno pač kakšnega pol litra več, pri čemer dodajam, da smo kar precej poti opravili na avtocesti. Tam sicer pri enakomerni vožnji sistem dovolj pogosto pretakne na elektromotor, a večinski glas vendarle pripade bencinskemu. Je pa treba dodati še eno pripombo: med hitrejšim pospeševanjem, denimo prehitevanjem, voznik še kako občuti, da bencinskim kilovatom pomagajo tudi električni – skupaj jih je lahko vse do 103 kW. Idealno sobivanje, pač.

Tudi radarski tempomat

Testni ioniq je imel sicer srednjo opremo premium, a zraven še nekaj dodatkov, ki so ga naredili še bolj sodobnega in varnega. Pohvalim dobro delujoč radarski tempomat, ki se je izklopil šele tik pred popolno zaustavitvijo, pozitivno presenečen sem bil nad tako rekoč samodejno vožnjo, ki jo je omogočil sistem za vožnjo med smernimi črtami, seveda ni manjkala navigacijska naprava, tudi mobilni telefon je bilo mogoče napolniti kar brezžično. Ogrevanje volanskega obroča, sprednjih in zadnjih bočnih sedežev bo bolj prav prišlo pozimi, zato naj omenim še sistem za zaustavitev v sili (tudi pred pešcem), ki je del serijske opreme v vseh ioniqih.

Za konec: ioniq ni samo eden, pravzaprav so kar trije. Vsi alternativni. Ob običajnem hibridu, ki smo ga vozili, bodo jeseni na trg pripeljali še priključnega, ta bo omogočil nekaj deset kilometrov vožnje samo na elektriko, že zdaj pa prodajajo tudi povsem električnega. Idealen avtomobil? No, ja. Čez prtljažnik, ki je precej plitek, bi se kakšno že dalo reči, pa tudi čez slabo vidljivost – ki pa jo je mogoče preseči z uporabo kamere na zadku. Alternativa, torej, prihaja. Ne samo iz Evrope (če sploh), ampak očitno predvsem iz Azije. 

Motor: štirivaljni vrstni bencinski
Gibna prostornina: 1580 ccm
Največja moč: 77,2 kW
Najvišji navor: 147 Nm
Električni motor: trifazni sinhronski
Največja moč: 32 kW
Najvišji navor: 240 Nm
Največja skupna moč: 103,6 kW
Najvišji skupni navor: 265 Nm
Pogon: prednji
Masa praznega vozila: 1445–1552 kg
Največja dovoljena masa: 1870 kg
Mere (D/Š/V): 4470/1820/1450 mm
Medosna razdalja: 2700 mm
Prostornina prtljažnika: 443–1505 l
Posoda za gorivo: 45 l
Najvišja hitrost: 185 km/h
Pospešek do 100 km/h: 10,8 s
Poraba goriva (EU): 3,4–3,9/3,6–3,9/3,4–3,9 l
Izpust CO2: 79–92 g/km

Uradni zastopnik: Hyundai Avto Trade, Ljubljana
Cena: 25.490/27.640 € testni model

Euro NCAP: pet zvezdic (2016) Med hitrejšim pospeševanjem voznik občuti, da bencinskim kilovatom pomagajo tudi električni. 


 

Deli s prijatelji