Prehrambna industrija velja za eno najpomembnejših in tudi eno najhitreje rastočih. Doživlja številne spremembe, saj ves čas sledi potrebam potrošnikov, ki pa jih je vedno več in so vse ekstremnejše. Ena izmed teh je denimo vsakodnevno uživanje mesa, kar se je še pred nekaj desetletji zdelo povsem nepredstavljivo. Kljub temu da živimo v času, ko je ljudi, ki nimajo niti hladilnika (kaj šele, da bi bil ta poln), bistveno preveč, pa je tudi ogromno takšnih, ki hrano vsakodnevno zavržejo v smeti. To se je zgodilo, ker je ponudba izdelkov prevelika in se je odnos do hrane pri vsakem posamezniku spremenil. Prav tako ne znamo načrtovati obrokov glede na to, katera živila je treba porabiti prej. Kupujemo prevelike zaloge hrane naenkrat. Pomembno je tudi ločevanje med oznakama »uporabno do« in »uporabno najmanj do«. Preveč hrane zavržemo, ker ne znamo ponovno uporabiti ostankov jedi.
Predstavljamo 10 načinov, kako zmanjšati količino zavržene hrane
1. Načrtujmo svoj jedilnik. Vnaprej pripravimo seznam jedi, ki jih bomo jedli v prihajajočem tednu. Za vsak obrok določimo število porcij. Preverimo, katere sestavine za pripravo obrokov že imamo doma.
2. Načrtujmo svoje nakupe. Na podlagi tedenskega jedilnika pripravimo nakupovalni seznam stvari, ki jih potrebujemo. Kupujmo nepakirano sadje in zelenjavo, saj lahko tako kupimo ravno toliko, kolikor potrebujemo.
3. Izogibajmo se impulzivnim nakupom. Če opazimo živilo, ki je v akciji, pomislimo, ali ga resnično potrebujemo. Živila, ki se hitro pokvarijo, ne kupujmo na zalogo. Pazimo, da se v trgovino ne odpravimo lačni, saj bomo takrat nakupili veliko več, kot potrebujemo.
4. Preverimo datume. Če živila ne potrebujemo takoj, izberimo živilo z daljšim datumom uporabe, ali pa ga kupimo, ko ga bomo res potrebovali. Pozorni bodimo na datume na nalepkah: »uporabno do« pomeni, da je živilo varno za uporabo do navedenega datuma (npr. meso in ribe); »uporabno najmanj do« pa označuje datum, do katerega je izdelek pričakovane kakovosti. Takšni živilski izdelki so varni za uporabo tudi po datumu, navedenem ob oznaki.
Pri Snagi Ljubljana so prepričani, da lahko količino zavržene hrane zmanjšamo samo, če spremenimo svoje vedenje, navade in odnos do hrane. Zato so začeli opozarjati na problem zavržene hrane s pobudo Dvigni glas proti zavrženi hrani. |
5. Poskrbimo za pravilno shranjevanje živil. Prostori, kjer živila shranjujemo, morajo biti vedno čisti, hladni in suhi. Ostanke hrane ali živil vedno pokrijmo ali dobro zavijmo. Hitro pokvarljiva živila, kot so ribe, perutnina in drugo meso, hranimo na hladnem.
6. Sadje in zelenjavo ohranimo dlje časa sveže. Sadja in zelenjave ne pustimo v plastičnih vrečkah ter jim odstranimo trakove in vrvi. Tako bodo živila lažje dihala in ostala dlje časa sveža. Večino zelenjave ni priporočljivo prati pred shranjevanjem v hladilniku, saj vlaga pospeši njihovo gnitje.
7. Poskrbimo za ustrezno vzdrževanje hladilnika. Preverimo tesnila in temperaturo hladilnika. Da bi hrana ostala dlje časa sveža, jo je treba shranjevati na temperaturi od 1 do 5 stopinj Celzija.
8. Naredimo red v hladilniku. Nove izdelke postavimo zadaj, izdelke, ki so že v hladilniku, pa premestimo spredaj. S pravilnim zlaganjem nam hrane s pretečenim rokom uporabe ne bo treba metati proč. Redno pregledujmo roke uporabe.
9. Bodimo pozorni na velikost obrokov. Za pripravo testenin potrebujemo približno 100 g na osebo, za pripravo rižote pa 75 g na osebo, kar je približno četrtino skodelice. Pri odmerjanju količine zelenjave si lahko pomagamo s krožnikom, tako bomo dobili občutek, koliko hrane odmerimo posamezniku. Imejmo vedno v mislih, da je boljše postreči manjše obroke in po potrebi hrano dodati.
10. Uporabimo ostanke hrane. Z ostanki hrane lahko z malo domišljije pripravimo odlične jedi. Iz ostankov sadja lahko pripravimo okusne smutije, iz zelenjave pa odlične enolončnice. Kulinarični portali in forumi ponujajo obilo idej, kako porabiti kuhane testenine, krompir ipd.
