Koliko časa bomo namenili vrtnarjenju?

Ameriška strokovnjakinja za podnebne spremembe in ljubiteljska vrtnarka Maria Janowiak ugotavlja, da ima vrtnarjenje, poleg doma pridelane hrane, velike koristi tudi za zdravje. Pravi, da zaradi vrtnarjenja drugače, bolj pozitivno razmišljamo, kar pripelje do vsesplošnega boljšega počutja. Dokazano je tudi, da vrtičkarji uživajo več zelenjave in sadja kot tisti, ki pridelke kupujejo. Če ne drugega, se zdi vsakemu, ki dela na zemlji, škoda, da bi njegov pridelek šel v nič. Maria posebej opozarja, naj ne pozabimo, da je vrtnarjenje pogosto tudi proces poskusov in odpravljanja napak. Zato naj nas morebitni začetni neuspeh pri pridelavi domače zelenjave in sadja ne ustavi, da te dejavnosti ne bi nadaljevali.

Kaj, koliko, kje

Ko začnemo načrtovati svoj vrtiček, si najprej odgovorimo na nekaj osnovnih vprašanj. Začnemo s tem, da razmislimo, katere rastline nas bodo najbolj razveselile na vrtu. Večina si želi pridelati hrano, a prav nič ni narobe, če si z obdelavo vrta želimo zgolj polepšati okolico in zato sadimo okrasne rastline. Če bomo pridelovali zelenjavo, se vprašajmo, katero imamo najraje. Prav nobenega pomena nima, da sadimo na primer bučke ali kumare, če jih nato ne bo nihče jedel. Nadaljujemo s tem, da se odločimo, koliko časa bomo namenili vrtnarjenju. Rastline potrebujejo redno nego, zato mora biti naša ocena glede tega realna. Temu nato prilagodimo obseg vrta, ki ga bomo obdelovali. Hkrati ne pozabimo, da z opazovanjem ugotovimo, koliko svetlobe bodo naše rastline dejansko imele, in temu ustrezno posadimo primerne.

Semena, sadike

Odločitev o tem, ali kupimo semena ali sadike, je ena najpreprostejših. Cenejša so vsekakor semena pa tudi izbira teh je večja, kot če se odločimo za sadike. Vendar če se zaradi vremenskih razmer sezona vrtnarjenja začne pozno in bo zato krajša, je primerneje, da se odločimo za sadike. Ravno tako se odločimo zanje, če smo že po naravi bolj nestrpni in si želimo, da so rezultati sajenja vidni čim hitreje. Najbolj izkušeni pa pravijo, da je običajno najboljša kombinacija obojega.

Brez plevela ne gre

Po mnenju Marie sta med največjimi izzivi med vrtnarjenjem odstranjevanje plevela in uspešno obvladovanje raznih bolezni in škodljivcev, ki napadejo rastline. Plevelu se ne moremo izogniti, paziti pa moramo, da nam njegova rast ne uide izpod nadzora. Na splošno velja, da lažje odstranjujemo plevel iz zemlje, ko je ta mokra. Če je suha, bomo bolj učinkoviti z uporabo motike. Še najlažje pa je, če tla pokrijemo z zastirko ali slamo. To nam bo pomagalo zmanjšati količino plevela, hkrati pa se bo v njih ohranjala vlaga. Za boj proti različnim škodljivcem in boleznim posegajmo raje po naravnih kot umetnih sredstvih. Najboljši naravni pripomoček na zelenjavnem vrtu so rože, kot so astre, cinije, vrtni ognjič in druge, ki privabljajo na vrt čebele in čmrlje, pa tudi druge koristne žuželke, ki se bodo hranile s pršicami, ušmi in drugimi škodljivci na zelenjavi.

Pravilo palca

Nič novega ni, da vročina potegne vlago iz rastlin in tal hitreje, zato, bolj ko je vroče, več je treba zalivati. Kje pa je tista meja, da so rastline zalite dovolj, vendar ne preveč? Pravilo palca pravi, da morajo rastline vsak teden prejeti toliko vode, da so tla pokrita s centimetrom vode. Pri tem je bolje, da jih dobro zalijemo dvakrat na teden kot vsak dan malo. Da se prepričamo, ali imajo dovolj vode, naredimo preprost test. Prst damo v zemljo, in če je ta dva do tri centimetre pod površino vlažna, pomeni, da je vode dovolj.