NA VRTU

Kolerabica: Za sosede ni občutljiva

Objavljeno 25. junij 2017 10.30 | Posodobljeno 25. junij 2017 10.36 | Piše: Taša Oven
Ključne besede: koleraba

S kolerabico zapolnimo vsak prazen prostor na vrtu; zraste v mesecu in pol.

Mlada in sveža je hrustljava. Foto: Guliver/Thinkstock

Nadzemna kolerabica (Brassica oleracea v. gongylodes) je ena od vrtnin, ki na našem vrtu najbolje uspevajo. Mogoče zato, ker ji naše podnebje že v osnovi ustreza, mogoče ji ustrezajo sosedi na gredici. Kakor koli že, prvi letošnji pridelek smo že pobrali in hkrati posadili novo. Čez približno mesec in pol nas bodo, če bo vse po sreči, nove kolerabice spet razveselile. Pridelujemo jo od pomladi pa vse do pozne jeseni. Običajno jo sadimo na razdaljo 30–40 centimetrov med vrstami in okrog 20–30 centimetrov v vrsti. Gredice pognojimo s kompostom, ne ustreza ji gnojenje s svežim hlevskim gnojem. Sadimo jo lahko skupaj s solato, redkvico, zeleno in stročnicami. Z njo lahko tako rekoč zapolnimo vsak prazen prostor, ki se nam pojavi na vrtu. Med rastjo nikakor ne smemo pozabiti na redno okopavanje gredic.

Bela in vijolična

Čeprav pravimo, da smo pobirali gomolje, je gomolj kolerabe v bistvu spodnji del stebla, ki se zadebeli. V osnovi ločimo belo in vijolično kolerabico, tej nekateri pravijo modra. Ločita se po barvi, s tem da je bela po videzu nežno zelena, po okusu pa med njima ni bistvene razlike. Najbolj pogosti sorti pri nas sta dunajsko bela in dunajsko modra kolerabica, med ponudbo pa lahko najdemo tudi seme gigantske kolerabice superschmelz, za katero je značilno, da lahko zraste tudi do 4 kilograme, ne da bi imela lesen stržen na sredini, in celo do 8 kilogramov. Primerne so samo za spomladansko-poletno pridelavo, zato jih pozno poleti ne sejemo.

Kolerabico lahko v hladilniku hranimo približno dva tedna, dlje pa v zabojih z vlažnim peskom ali mivko.

Poletna vročina

Poleti moramo poskrbeti za zadostno vlažnost zemlje; če ne bo imela dovolj vode, lahko začnejo gomolji pokati in postanejo oleseneli ter seveda zato precej manj okusni. Zalivanje je še posebno pomembno takrat, ko se gomolji debelijo. Za dober pridelek lahko poskrbimo tudi tako, da gredo pokrijemo z zastirko.

Škodljivci

Če na listih kolerabe opazimo luknje, to pomeni, da so jo napadli bolhači, za katere so še posebno občutljive mlade rastline. Napade jo lahko tudi kapusova muha, ki objeda korenine. Znak zanjo so uveneli listi, ki posivijo in porumenijo. V boju proti škodljivcem nam bo pomagalo, če v gredico posadimo timijan, meto, kumino ali kamilico.

Kdaj jih pobiramo

Čeprav je veselje gledati, kako se nadzemna kolerabica debeli in debeli, velja, da je bolje, če pobiramo manjše. Idealna velikost naj bi bila okoli 7 centimetrov, pobirati pa jo lahko začnemo že pri petih. Mlade kolerabice imajo odli- čen okus, prijeten vonj ter so sočne in hrustljave. Seveda jo je najbolje porabiti svežo, naravnost z vrta. Hranimo jo lahko v hladilniku približno dva tedna, za daljše obdobje pa v zabojih z vlažnim peskom ali mivko, ki jih postavimo v klet ali v hladen prostor, kjer ne zmrzuje. Koleraba je tudi eden izmed pridelkov, ki se zelo dobro obnesejo v zamrzovalni skrinji: tja jo damo narezano na manjše kose.

Deli s prijatelji