Koleraba ni le za prašiče

Domnevajo, da koleraba izvira iz severne Evrope in je nastala s križanjem divjega zelja in repe. Najbolj priljubljena naj bi bila v Kašmirju, kjer jo jedo skupaj z listi in kjer se na krožniku v vsaki družini znajde v različnih jedeh trikrat do štirikrat na teden. Zaradi gorčičnega olja in nekaterih hranilnih snovi ima prav poseben, nekoliko nežen okus. To velja za podzemno in nadzemno kolerabico, še posebno pri mladih, ki so najbolj sočne in hrustljave.

Nezahtevna za gojenje

Naše podnebje kolerabi ustreza. Sejemo jo večkrat zaporedoma, od zgodnje pomladi pa vse do pozne jeseni. Glede na to, da prenese nekaj mraza, jo lahko na prosto posadimo že konec marca ali na začetku aprila, z njo pa se bomo sladkali čez približno mesec in pol. Potrebuje vlažna tla, ki vsebujejo veliko organske mase in sončna mesta v vrtu. Med rastjo gredice redno okopavamo. Dobri sosedje so grah, špinača, redkvica, por, solata, krompir, slaba pa zelje in rukola.

Manjše boljše od večjih

Na tržnici ali v trgovini naj nas ne zavedejo veliki plodovi, ampak izberimo manjše, saj so veliko bolj okusni in sočni ter vsebujejo več vitaminov. Že na prvi pogled morajo biti svežega videza, ravno tako morajo biti sveži listi in enakomerne zelene barve. Kolerabe z uvelimi in rumenkastimi listi naj ostanejo pri prodajalcu, tako tudi tisti plodovi, ki so na otip mehki. Svežo kolerabo hranimo v hladnem in zračnem prostoru, a le krajši čas. V hladilniku bo zdržala približno dva tedna, vendar ji moramo odstraniti liste. Če jo shranimo v zamrzovalniku, jo bomo lahko v juhah uporabljali vso zimo.

Za diete

Zima nam je morda pustila par kilogramov in znebimo se jih lahko tudi s pomočjo kolerabe, saj okoli 100 gramov vsebuje samo 11 kalorij. Ker je vir rastlinskih vlaknin, zagotavlja daljši občutek sitosti. Priporočajo jo sladkornim bolnikom, saj uravnava raven sladkorja in zaradi veliko kalija niža krvni tlak. Redno uživanje bo imelo vpliv na ledvice in sečila, saj razkužuje in pospešuje izločanje vode, peska in kamnov. Krepi lase in kožo, daje nam prepotrebno energijo, izboljšuje razpoloženje ter pomaga v boju proti stresu. Med drugim vsebuje veliko vitamina C, katerega količina se kljub kuhanju ne zmanjša tako drastično kot v drugi zelenjavi.

Surova, kuhana, pečena

Že surova je zelo okusna. Lahko jo naribamo v solato namesto korenja ali jo narežemo na tanke rezine in dodamo v skledo z endivijo, jabolki in sirom ter začinimo z limonovim sokom. Cela koleraba se kuha približno pol ure, narezana pa deset minut. Nadevamo jo z zelenjavnim ali drugim nadevom ter nato gratiniramo. Če jo skuhamo skupaj s krompirjem, bomo dobili okusen mešan pire. Za prilogo jo dušimo na maslu ali olivnem olju, skupaj z ingverjem, peteršiljem, soljo in muškatnim oreščkom. Nepogrešljiva je seveda v juhi, pa naj si bo to juha samo iz kolerabe ali v kombinaciji z drugo zelenjavo in mesom.