ONAPLUS

Ko kdo zavpije 
glej, volk!, 
vsi tečemo

Objavljeno 13. februar 2016 17.00 | Posodobljeno 13. februar 2016 17.00 | Piše: Nika Vistoropski

Špas teater ga opisuje z besedami: »Že kar nekaj let piše, riše, brenka, snema in režira, včasih se tudi nasmehne kateremu od igralcev, ampak redko.«

Jure Karas - Slon. Foto: Roman Šipić/Delo

Najbrž je tako, ker se res dobre šale vedno morajo povedati z obrazom, s katerega ni mogoče kopirati interpretacije. Jure Karas, polovica Slona in Sadeža, alternativnega dua, avtor predstave Slovenska literatura od A do Ž (prste je vtikal tudi v vsebino Slovenske muske od A do Ž), oblikovalec humornih misli in občasni voditelj oddaje Na žaru, je sicer samooklicani mož iz ozadja. Čeprav ga vloga frontmana ne moti, se najbolje znajde, ko pleše z besedami. Tako mu vsaj nič ne more stopiti na nogo.

Sašo Hribar je v intervjuju z začetka tega leta povedal: »Satira je v resnici sol na rano, in če so rane tako globoke, kot so v tem trenutku naše, jih preprosto nima več smisla soliti. Satirikove tarče so se spustile tako nizko, lestvica vrednot se je potopila v tako močvirje, da tega noben vsaj približno normalen satirik ne more več zrcaliti.« Menite, da smo zdaj v Sloveniji dosegli stopnjo, ko se nima več smisla norčevati iz stanja v državi, ampak samo še iz posameznikov in njihovih osebnih pomanjkljivosti?

Klasične satire, ki je v resnici kritika družbe, no, tega res ni več. Kajti v Sloveniji je kritičen že vsak. Zato sem se v določenem trenutku zavestno odločil, da se raje ukvarjam s čistim zabavljaštvom. Na koncu namreč hitro ugotoviš, da med tabo, ki pametuješ na radiu, in pijančkom za šankom niti ni tako zelo velike razlike. Samo da ti svoje misli lepše zapakiraš. A govorita enako.

V zlatih časih po osamosvojitvi, ko je bilo še denarja in smo tulili proti EU in Natu, je bila satira še smiselno početje, čeprav brez učinka. Danes govoriti o tem, da so naši poslanci pokvarjeni in nič ne naredijo ... No, to pa res ni zanimivo.

Ni žalostno, da smo se na pokvarjenost navadili?

Ne rečem, da smo se. Pravim samo, da je vloga satirika pač ta, da govori tisto, o čemer drugi molčijo. No, zdaj o krizi v državi govorimo že vsi; znašli smo se na stopnici, ko bi morali kaj narediti, se vprašati, kako bomo naprej.

Očitno ne ravno v revolucionarni maniri.

Mariborčani so ob postavitvi spornih radarjev vendarle pokazali, da obstaja meja, za katero se ljudem, po domače povedano, strga. A je res tudi, da smo Slovenci izjemno »pomirjen« narod. Zato je res vprašanje, kaj sledi zdaj. Če sploh kaj.

VES INTERVJU JE OBJAVLJEN V AKTUALNI ŠTEVILKI REVIJE ONAPLUS, KI VAS ŽE ČAKA V NAJBLIŽJI TRAFIKI. NANJO PA SE LAHKO TUDI NAROČITE NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 1199.

Deli s prijatelji