Ko jih razbijajo 
za varnost

Da bi se avtomobili zaletavali kar tako, se ne zdi nekaj najpametnejšega. Jih pa zaletavajo z namenom, in to v Evropi že od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja –, da bi preizkusili njihovo trdnost. To na stari celini počne konzorcij z imenom Euro NCAP, ki ga podpirajo različne evropske vlade, avtomobilski klubi in potrošniške organizacije. Čeprav bi bila ocena, da so danes vozila trdnejša samo zaradi njihove dejavnosti, pretirana, pa je njihov prispevek k temu vendarle zelo velik – marsikdaj je prav Euro NCAP proizvajalce posredno prisilil, da so se tej temi posvetili bolj, kot bi se ji sicer.

Zdaj že cela vrsta testov

Test je vse od začetka obsegal preizkus varnosti potnikov, ki ga sestavljata frontalni (vozilo se s hitrostjo dobrih 60 km/h zaleti v stoječo zmečkljivo oviro, kar posnema situacijo, ko se zaleti v nasproti vozeči avto) in stranski trk (v stoječi avto se s strani zaleti voziček, to posnema situacijo, da se je drugo vozilo v avto zaletelo s strani). Za preizkus učinkovitosti delovanja stranskih blazin je bil dodan še test s trkom v drog (oponaša situacijo, ko avto zdrvi s ceste in se bočno zaleti v drevo).

Avtomobili so na prvem preizkusu leta 1997 dosegli komaj tri zvezdice od petih možnih: proizvajalci so zatrjevali, da se večje trdnosti ne da doseči. A vendarle so takrat po zelo slabi oceni iz prodaje umaknili roverja 100 in so (pod pritiskom) kar hitro napredovali; sčasoma so ugotovili, da je lahko to tudi marketinška prednost. Testiranje je konzorcij razširil na preizkus varnosti otrok v avtu, na končno oceno je začel vplivati preizkus varnosti pešcev – kako nevaren je udarec avtomobila v osebo, ki gre peš. Prav tako so začeli vključevati preizkuse varnosti trka v zadnji del vozila, različnih sistemov za aktivno varnost, kot je delovanje elektronskega sistema stabilnosti, sistema za nadzor hitrosti, nedavno tudi samodejnega zaviranja v sili, brez katerega dejansko ni več mogoče dobiti najvišje ocene.

Nabor znamk raste

Število preizkušanih vozil je vedno večje, v preizkuse pa ne vključujejo več samo najbolj množičnih avtomobilov, ampak tudi izdelke prestižnih znamk, kot sta Maserati ali Porsche. Še vedno se najdejo avtomobili, še posebno nizkocenovnih znamk, kot je (bil) Chevrolet ali Dacia, ki ne blestijo. Kot zanimivost omenimo, da so se še pred leti obupno slabo izkazali kitajski izdelki, kot npr. znamka Landwind, lani pa je kitajski avto znamke Qoros dobil najvišjo oceno sploh. Poleg osebnih avtomobilov testirajo tudi druge tipe vozil: lani se je pokazalo, kako slaba je trdnost različnih terencev, hudo povprečne so bile z nekaj izjemami (ford transit, mercedes razred V) tudi ocene kombijev in velikoprostorcev.

Seveda pa to, kar preizkuša in na neki način zapoveduje Euro NCAP, ni vse, kar je povezano z varnostjo. Proizvajalci avtomobile v smislu trčenj testirajo še v drugačnih razmerah. Nedavno smo si lahko ogledali preizkus avtomobila, ki zdrsne v jarek, kar počne Volvo, kjer zaradi kombinacije premikov gibanja v različnih smereh obstaja nevarnost poškodbe hrbtenice. Ob vsem tem se je treba ozreti tudi drugam; morda še posebno v ZDA, kjer ima Insurance Institute for Highway Safety (IIHS) frontalni trk zasnovan drugače kot Euro NCAP, z manjšim prekrivanjem vozil, kar spet povzroča drugačne sile. Pri tem preizkusu se nekateri izdelki, ki so v Evropi blesteli, niso izkazali, zato je bilo kar nekaj pozivov, naj ga opravljajo tudi v tem delu sveta.

Prostora in možnosti za izboljšave na temo varnosti očitno ne bo hitro zmanjkalo.