Če ste lastnik psa, gotovo dobro veste, koliko vam lahko štirinožni prijatelj da, zato bi bilo škoda, da bi svojega otroka za to posebno doživetje prikrajšali. Če si kužka želi, mu, če imate to možnost, le ustrezite, saj bosta od tega oba imela veliko.
Pes ni igrača
Alenka Spazzapan, ki se ukvarja s šolanjem psov, pojasnjuje, da ima pes v življenju otroka lahko velik in zelo dober vpliv: »Skozi življenje s psom se otroci učijo sočutja do živali pa tudi občutka odgovornosti, reda, discipline,« je jasna. Če so otroci mlajši, naj bodo vključeni v dejavnosti nege in hranjenja ljubljenčka, pozneje pa lahko kaj postorijo že sami.
»Naloga staršev je, da otroka naučijo, kako se s psom ravna in da pes ni igrača, ampak čustveno bitje, ki ga je treba spoštovati,« pravi strokovnjakinja. Kuža bo potreboval nekaj časa, da se na novo okolje navadi, zato poskušajmo otrokom dopovedati, naj se mu prilagodijo in bodo tišji, da ne bo ves prestrašen. »Razložimo jim, da pes ni igrača, temveč čuteče bitje, naj ga ne podijo, vlečejo za rep ali kako drugače travmatizirajo. Če so nekoliko starejši, jih spodbudimo in naučimo osnov pasje telesne govorice, tako da bodo lažje razbrali, kako se psi počutijo, in se lahko glede na to do njih primerno vedli,« našteva Spazzapanova.
Je pasma pomembna?
Skrbi o izbiri najprimernejše pasme za družbo otroka so največkrat odveč. Res je, nekatere so značajsko malce stabilnejše od drugih, vendar se tudi v isti pasmi posamezniki med seboj lahko precej razlikujejo. Znana sprehajalka psov zato svetuje: »Menim, da bolj ali manj primernih pasem za sobivanje z otroki ni. Pomembneje je, da ima pes stabilen značaj, torej ne preveč plašen oziroma nervozen, saj bi ga živahnost in hrupnost otrok lahko spravljali v stisko.« V družbi otrok veljajo posebna pravila, zato je pomembno, kako je pes na otroke navajen že od samega začetka. Če je sposoben samonadzora ob hrupu in motnjah ter če zna upoštevati naša navodila tudi v zanj stresnih situacijah, je to dober znak.
Ne puščajte ju samih
Kadar kupujemo oziroma posvajamo psa in imamo doma majhnega otroka, celo dojenčka, ta seveda ne more razumeti, kaj lahko s psom počne in kaj ne. Zato ga moramo na to postopoma navajati: »Lahko vodite njegovo roko in tako psa božate, otroka pa navajate na nežen dotik. Ob tem bodite pozorni na psa. Če mu je nelagodno, ga prenehamo božati. Najslabše, kar lahko naredimo v takih trenutkih, je, da psa silimo, da mora mirovati, medtem ko se ga otrok dotika.« Spazzapanova ne vidi težav v tem, da kuža otroka poliže, povoha ali se ga kako drugače dotika, še posebno če je kosmatinec čist in tretiran proti notranjim zajedavcem – in seveda dovolj vzgojen, da to počne dovolj nežno.
Kritično obdobje je, ko se otrok plazi »Psi se takrat lahko počutijo ogrožene, saj dojenček nehote posega v njegov osebni prostor. Zato je v tem obdobju zelo pomembno, da smo karseda previdni in opazujemo, kaj nam pes sporoča. Ne izpostavljamo ga stresu in ne silimo ga v nelagodje, saj se vse lahko konča z ugrizom. Pes naj ima na voljo prostor, kamor se lahko umakne in kjer bo imel mir, tja otroku ne dovolimo,« pravi Alenka Spazzapan. |
In za konec še opozorilo: »Nikoli ni varno puščati otroka in psa brez nadzora, posebno če govorimo o mlajših otrocih, na primer mlajših od štirih let,« je jedrnata strokovnjakinja. Naj bo še tako dovzeten za igro in nežen, pes ni igrača, ampak družinski član, ki ga je treba spoštovati tako kot vse druge v skupnem domu.
