Kmetije po novem vodijo ženske

Če pogovor nanese na kmetijo, običajno omenimo gospodarja, šele nato ženo oziroma gospodinjo, ki je v resnici srce kmetije. Iz ZDA in Kanade poročajo, da je statistično iz leta v leto več žensk, ki vodijo kmetijo. V urbanih središčih, kjer je razvito urbano kmetovanje, pa jih vodijo več kot 80 odstotkov.

V Evropi oziroma v Sloveniji je podobno, saj vse več žensk prevzema vajeti kmetije v svoje roke. Praviloma gre za izobražena mlada dekleta, ki spretno poskrbijo za vse bolj nadležno administracijo in prodajo.

Opuščanje kmetij se še ni ustavilo, vsak dan v Sloveniji še vedno izgubimo vsaj dve. Pa je precej nepomembno, ali gre za tri hektarje ali deset hektarjev zemlje.

Sami sebi zmanjšujemo subvencije

Propadanje in opuščanje kažeta na obupno pomanjkanje strategije za razvoj podeželja. 
Oblast je, denimo, za finančno obdobje 2015–2020 v okviru razvoja podeželja celo zmanjšala subvencije za ekološko kmetovanje. Da ne bo pomote, kmetje bodo za košnjo travnikov in vzdrževanje pašnikov dobili manj finančne podpore zaradi odločitve naše vlade, in ne zaradi politike Bruslja, ki podpira lokalno ekološko kmetovanje. Tako po besedah Jožeta Rantaše, koordinatorja ekološke pridelave z inštituta za kontrolo in certifikacijo Kon-Cert v Mariboru, zanimanje za ekološko kmetovanje upada: »Na terenu ni več čutiti zanimanja.«

Zmanjšanje subvencij za travinje je bilo izdatno, namesto nekdanjih 450 jih kmet za košnjo travnikov ali pašo na ekološki kmetiji prejme le 272 evrov. In kaj imajo pri tem ženske, saj menda ne orjejo ali kosijo po rebrih, to naj bi vendarle bilo v domeni močnejšega spola?

Pa se časi spreminjajo. Kmetija je danes podjetje s tehnologijo, denimo z molznimi stroji smo zmanjšali napore, hkrati pa na ženske pozabili. 
Finska je pred dnevi zagnala dveletni poskusni projekt univerzalnega temeljnega dohodka, kar pomeni, da bo vsak prebivalec skupnosti prejemal 560 evrov na mesec. In ga ne bo nehal prejemati, četudi bo dobil delo.

Tako naj bi se izognili birokratskim postopkom okoli odločbe za prejemanje socialne podpore, zmanjšali brezposelnost, saj bi posameznik s tem dobil občutek pripadnosti, dostojanstva in ne nazadnje voljo, da se mu lahko uspe izvleči.

Kmeticam smo pokojnino ukinili

Če malce poenostavimo, v primeru nenadne izgube službe se nam lahko zgodi, da ne bomo imeli za plačilo impulzov mobilnega telefona, kar lahko danes človeka še dodatno vrže ob tla.

No, pri nas se v bližnji prihodnosti ne bo zgodilo nič takega. Pred leti so priletne ženske, ki so vse življenje gospodinjile, pripravljale zajtrk možem, ki so zgodaj odhajali na delo, nato poskrbele za zajtrk otrokom pred šolo, takoj zatem pa skočile v hlev in pomolzle in nakrmile živino, prejemale 100 evrov pokojnine. Šlo je za t. i. starostno pokojnino, ki so jo v primerni starosti prejeli vsi, ki niso bili zaposleni. No, ta sreča, da bi vse Slovenke, ki niso delale v podjetjih in garale na kmetijah, na stara leta kljub vsemu prejele nagrado za svoj trud, je kmalu šla po gobe. Saj je oblast to univerzalno pokojnino ukinila. Češ, saj si niso plačevale.

Človek se vpraša, zakaj bi morala ženska, ki je poskrbela, da so otroci odrasli in jih spravila h kruhu, poleg tega pa pridelovala hrano za vse prebivalce, še kaj plačevati. Kmetija je podjetje, nikoli pa ni bila in nikoli ne bo biznis. A če ne vemo, da je dolgoročno dobro, da ohranimo strme pašnike, kako bomo razumeli, da si vse kmetice zaslužijo pokojnino!