Kmet je pospravil denar in na polju postavil stezo za motokros

Povpraševanje po kmetijskih subvencijah je izjemno, saj so finančno najizdatnejše med vsemi, ki jih podeljuje EU. Prevare na tem področju so zelo velike, nekatere preprosto neumne, nesramne in povsem brezobzirne.

Motokrosist iz La Manche

Verjetno najslavnejši primer prihaja iz Španije, kjer je neki kmetovalec pridobljena sredstva za svoje polje in razvoj kmetije vložil v izgradnjo steze za motokros.

»Številne napake in zlorabe, ki jih je odkrilo računsko sodišče, izvirajo iz netočnih trditev prosilcev za sredstva. Najpogosteje zavajajo, češ da so njihove obdelovalne površine nepogrešljive,« so uradniki omenjenega sodišča zapisali v poročilu.

Španija je pogosto navedena kot primer slabe prakse. »Nekomu smo plačali nadomestilo za zemljo, ki je bila registrirana kot obdelovalna, kot polje, v resnici pa je bila na njej steza za dirke v motokrosu.«

Evropsko računsko sodišče ni razkrilo imena kmeta, so pa povedali, da kmetija leži v regiji Castilla-La Mancha v osrednji državi.

Hkrati je treba poudariti, da se to ne dogaja samo v Španiji, podobni je v Nemčiji, na Danskem, Češkem, v Franciji, Italiji, na Slovaškem in v Veliki Britaniji.

Zanemarjeni pašniki, ovc nikjer

Zelo pogoste so prevare tudi pri subvencijah za gojenje drobnice.

»Določena zemljišča registrirajo kot stalne pašnike, če pa jih obiščemo, se izkaže, da so popolnoma zanemarjena in poraščena. Nekatera so celo posuta s skalami in kamenjem, na njih rastejo drevesa ali gosto grmičevje in so popolnoma neprimerna za pašo drobnice.«

To seveda pomeni, da ne zlorablja samo posameznik, temveč celotna skupnost, ki podpira tovrstno nečednost, ne da bi se zavedali, da finančno okoriščanje posameznika dolgoročno škodi prav vsem, saj je denar namenjen regionalnemu razvoju.

Na prvi pogled je videti, da gre za zelo majhen problem, vendar statistike slikajo drugačno sliko. Po podatkih računskega sodišča je EU leta 2014 razdelila 144 milijard evrov subvencij (ne zgolj za kmetijstvo), od tega jih kar 4,4 odstotka ni bilo učinkovito uporabljenih. To pomeni, da smo zavrgli 6,4 milijarde evrov.

»Evropska unija mora začeti bolje izkoriščati svoj proračun, če se želi spoprijeti z izzivi sodobnega časa,« so bili odločni na sodišču. »Številne države članice imajo težave s črpanjem sredstev, ki jim pripadajo. Pogosto so jim sredstva dodeljena, ne da bi se pozanimali, kakšne so sploh njihove možnosti, da bi jih izkoristile.«

Grki niso priklopili kanalizacije

Prav tovrstna zloraba je bila eden od glavnih argumentov evroskeptikov in podpornikov brexita, ki so med kritiziranjem Evropske unije pogosto navajali zloglasni kanalizacijski sistem v Grčiji.

Spomnimo se, da so leta 2006 Grki prosili EU za financiranje kanalizacijskega sistema. Sedem let pozneje je bil projekt končan, a kaj ko ni nihče pomislil, da bi kanalizacijsko omrežje priključil na zasebna gospodinjstva.

To pomeni, da je bil celoten projekt brez smisla, denar pa je bil porabljen za prazen nič.

Podobnih primerov je bilo še več – v Romuniji so si delavci pri nekem EU-projektu izplačevali trikrat previsoko plačo ali pa so denar za nakup tovornjaka namenili nakupu podjetja.

V Italiji so prijavili izgradnjo hitrotirne železnice, denar pa porabili za zunajsodno poravnavo z nekim podizvajalcem.

Seveda še vedno velika večina evropskih sredstev doseže cilj in namen. Hkrati se je treba zavedati, da prevare niso izključno težava velikih organizacij, kot je EU.

Prej bi lahko trdili, da gre za zrcalno podobo družbe, neredko se nad njimi najbolj pritožujejo prav tisti, ki jih izvajajo.