KUHINJSKI NASVET

Kefirjevih zrnc ne spiramo z vodo, hranimo ga v stekleni posodi

Objavljeno 28. junij 2016 14.20 | Posodobljeno 27. junij 2016 20.14 | Piše: Branka Bizjan

Dejanska starost zrnc kefirja ni znana, vemo pa, da ga ljudstva na Kavkazu uporabljajo že stoletja in doživljajo visoko starost.

Posoda naj bo plastična, steklena ali keramična.

Po razpoložljivih virih znanstveniki doslej niso ugotovili, kako je tako svojevrstna združba kvasovk in bakterij nastala. Zrnca sestavlja približno 30 vrst bakterij in 25 vrst kvasovk (glivic).

Propadli naj bi tudi vsi poskusi, da bi naredili kaj podobnega v laboratorijih. Kefirjeva kultura, ki jo imenujejo tudi kefiran, tako ostaja eno od nerazložljivih čudes narave. Pri nastajanju imajo zelo pomembno vlogo kefirne gobice, ki pospešujejo proces kisanja mleka in tako pripomorejo k njegovi lažji prebavljivosti.

Kefirjevih zrnc ne moremo kupiti

V kefirju je veliko vitaminov, B, B1, B 12, fosforja, biotina. Te zdravilne učinkovine izboljšujejo imunski sistem, pospešujejo prebavo, omogočajo boljšo vezavo železa in kalcija iz hrane v kri, lajšajo razgradnjo beljakovin, telo dobi vse aminokisline, vsebuje esencialne maščobne kisline, vsebuje vitamine B-kompleksa, pomaga uravnavati delovanje ledvic, jeter in živčnega sistema. Mnogi navajajo, da jim pomaga premagovati motnje spanja, depresijo, kronično utrujenost in druge tegobe.

Žal je sodobna družba spregledala prednosti tradicionalno fermentiranih živil v zameno za hitro in masovno proizvodnjo, zato se kefirjevih zrnc ne da kupiti, lahko jih dobimo od prijateljev in znancev, ki kefir pripravljajo tradicionalno in ga delijo naprej.

Kefir naj nastaja v steklenem kozarcu

Pri pripravi ne uporabljamo kovinskih posod in pripomočkov. Kefirjeve gobice, približno eno žlico, damo v steklen kozarec in prelijemo s približno tri četrt litra mleka, ki naj bo sobne temperature.

Kefir lahko pripravimo iz domačega kravjega, ovčjega ali kozjega mleka. Lahko pa uporabimo tudi kupljeno polnomastno ali delno posneto.

Kozarec pokrijemo s prtičkom iz blaga in postavimo na delovni pult v kuhinji. Idealna temperatura prostora je okoli 20 °C, za zorenje potrebuje od 16 do 20 ur, če ga pustimo dlje, bo postal bolj kisel. Če ga pustimo na primer 48 ur, bodo zrnca za svojo prehrano porabila večino mleka, na dnu kozarca pa bo ostala tekočina, podobna vodi, ki je seveda tudi užitna.

Gobice ostanejo na cedilu

Po določenem času kefir premešamo z leseno ali plastično žlico in precedimo skozi plastično cedilo v keramično, plastično ali stekleno skledo. Cedilo potresemo, tako odteče v posodo, gobice pa ostanejo na cedilu. Kozarec, v katerem je fermentiral, operemo s toplo vodo, zrnc ne spiramo z vodo, saj bi zaradi prisotnosti klora v vodi lahko uničili bakterije in kvasovke. Neoprana zrnca damo nazaj v kozarec in postopek vsak dan ponavljamo. Precejeni kefir lahko sproti popijemo ali ga shranimo v stekleni, plastični ali keramični posodi v hladilniku in ga uporabimo na različne načine.

Ovseni kosmiči s kefirjem

Za zajtrk lahko ovsene kosmiče prelijemo s kefirjem, dodamo nekaj rozin in hranljiv in okusen obrok je pripravljen. Lahko ga uporabljamo še v drugih kombinacijah, ki si jih lahko vsak sam pripravi.

Ko se kefirjeva zrnca razmnožijo za dvakratno količino, jih odvzamemo, shranimo v posodico, čez prelijemo malo mleka, zapremo s pokrovčkom in postavimo v hladilnik, kjer počakajo tudi več mesecev, lahko pa jih sproti delimo naprej. Nekateri jih shranijo v plastično vrečko, zamrznejo in jih ponovno uporabijo po potrebi.

Želim vam veliko zdravja in tudi nekaj prihranka s tem, saj je le tako pripravljen pravi kefir. 

Deli s prijatelji