Karneval: za konec bodo pokopali sardelo

Mesta, vasi in zaselki se počasi spreminjajo v prizorišča barvitih, glasnih, celo spektakularnih festivalov, nekateri so prava paša za oči, spet drugi so celo na seznamu zakladov svetovne dediščine. A medtem ko je verjetno že vsak slišal za sloviti beneški karneval ali rajanje po ulicah Ria de Janeira, nas tradicija ob pustu ponekod lahko malce preseneti in nepričakovano pusti odprtih ust.

1. Pokop sardele: Pogrebno slavje za ribo verjetno ni nekaj, na kar pomislite ob pustnem času. Pa vendar je prav Entierro de la Sardina ponekod vrhunec karnevalskega slavja, njegov konec na pepelnično sredo. Procesije v črno oblečenih pogrebcev se po ulicah španskih mest odpravijo na poslednji sprehod z modelom velikanske sardele, položene v krsto, dokler je na koncu ne zažgejo, s čimer zaznamujejo vnovično rojstvo.

2. Nori dnevi: Nori dnevi se v nemškem mestu Köln začno na veliki torek, sprva pa taktirko vihte ženske, to je ženski del karnevala (Weiberfastnacht). Nadenejo si najboljše pustne kostume in napadajo moške, ki so se jim v pomanjkanju zdrave pameti upali preveč približati – čemur sledi kazen, združena z izzivanjem moške dominance, saj jim odstrižejo kravato.

3. Burani: To slavje, prvič zabeleženo leta 1898 v grškem mestu Tirnavos, združuje elemente poganskega plodnostnega festivala, s katerim se je poklonilo bogu Dionisu, ter začetek postnega obdobja pred veliko nočjo, kot ga narekuje grška ortodoksna cerkev. A je na začetku 20. stoletja potihnilo, vse do leta 1980 so ga ljudje praznovali le skrivaj, saj sta bili oblast in Cerkev prepričani, da žali moralo pokončnih, poštenih ljudi. Morebiti ker se tedaj praznuje malce ohlapnejšo moralo, ker je eden osrednjih simbolov velikanski falus, ker se ljudje zabavajo in šalijo vulgarneje kot običajno. Skupine domačinov v kotlu namreč pripravijo bourani, špinačno juho, nato pa se začnejo ples, prepevanje, draženje drug drugega. Vsakdo, ki gre mimo kotla, mora pomešati in iz kozarčka v obliki falusa popiti požirek lokalnega žganja. Ob kotlu kraljuje še prestol, vnovič v obliki falusa, moški pa najpogosteje stopicajo naokoli z žezlom v roki, ki spominja na falus.

4. Tepeškanje mačke: Pust na Danskem je praznik družin in otrok, med slednjimi pa je predvsem priljubljen običaj slå katten af tønden (spravi mačko iz soda). V preteklosti so pravo črno mačko spravili v sod in udrihali po njem, saj naj bi tako odgnali zlo. V današnjem času pa sod napolnijo – podobno kot pinjato – z bomboni in drugimi slaščicami, otroci pa tolčejo po njem, dokler ne začno ven padati priboljški. Ko sod, na katerem je naslikana muca, povsem razpade, je igra končana. Otrok, ki sod prvi predre, si pritepeška lento kraljice mačk, tisti, ki sodu zada končni udarec, pa je kralj mačk.

5. Pustno vojskovanje: Na pustno nedeljo, najpomembnejši pustni dan v španskem mestu Vilanova, ulice zavzamejo plešoči pari. A vrhunec ni ples, ampak dejanje, ki mu sledi. Vsi priplešejo na glavni mestni trg in bojevanje se lahko začne! A ne z orožjem in ne z namenom poškodovati nasprotnika, ampak ljudje drug drugega obmetavajo z bomboni. Precej prijetnejše in slajše vojskovanje kot tisto, ki se med pustnim veseljačenjem odvija v Ekvadorju. Tam v vas namreč ne bo priletela pest bonbonov, ampak balon – napolnjen z vodo ali morebiti moko.