Zadnjič sem poslušala dr. Erika Breclja, kirurga, ki je komentiral trenutno dogajanje v državi in porekel, naj se ne čudimo ravnanju akademske sfere profesorjev kakor tudi ne politikom, parafraziram: »Vlada ni nič manj moralna, kot je moralen slovenski narod. Morale in poštenosti je v tej državi bore malo. Predsednik Cerar je imel verjetno dobre namene, ampak je nemogoče kar koli narediti, zaradi tega, kar vsak Slovenec počne v odnosu do sebe, drugih in države. Cerar je v pat položaju, ministrov ne more menjati. Ni ga strokovnjaka, ki bi se bil pripravljen žrtvovati za državo in za takšno plačo. Ne spoštujemo dela, ne spoštujemo strokovnjakov. Slovenija je že tako globoko, da samo še skozi temo rinemo vse globlje v blato in sami sebe prepričujemo, kako smo dobri. Mi smo zelo globoko, izgubljeni sredi Evrope in odvisni od drugih držav.« Tako dr. Erik Brecelj.
In kako Ljudmila Novak in Karl Erjavec? Najprej sta sklicala vsak svojo tiskovno konferenco in jela prepričevati, kako brezmadežna sta. Saj veste, govorim o posnetku, ki je minuli teden ugledal luč sveta in v katerem Erjavec s šankarsko retoriko opravlja tedaj izvoljenega Mira Cerarja (bizarni pogovor je nastal 14. julija 2014, dan po predčasnih volitvah) v družbi Ljudmile Novak, njenega tiskovnega predstavnika in novinarja Bojana Travna – v uredniških prostorih medijske hiše. Tam Erjavec riše novo podobo Slovenije, pove, da je on trd pogajalec, rekoč: »Jaz sem povedal, da mi smo dragi.« In nadaljuje, da je Cerar zgodba za eno leto, da ga boli džoko, nekajkrat slišimo grobo kletvico, ki je tukaj ne bom ponavljala, nadaljuje, da se bo vlada razsula itn., itn., no, saj ste bržčas že vse slišali. In seveda se zdaj Erjavec fokusira, kdo je to nezakonito snemal.
Kako preprosto. Nakar Novakovo in Erjavca povabijo v osrednje televizijske oddaje, da začivkata vsak svojo kitico. In ju soočijo, o bog, oprostite, pa kdo je tukaj bolj iztirjen. Za ljudstvo ni bistveno, kdo je to snemal in zdaj tudi plasiral javnosti. In niti malo ni pomembno, zakaj prav zdaj. Dejstvo je, da je pocestni besednjak uporabljal Erjavec v družbi Novakove, tiskovnega predstavnika in novinarja Travna. Družba se je dan po volitvah pač zabavala v eni od pisarn ene izmed medijskih hiš. Erjavčevo nastopanje je, kljub vsemu, kar smo pri njem že videli, slišali in doživeli, šokantno. Njegov higienski minimum je padel. Če on ob tovrstnem vaškem opravljanju onanira v družbi samega sebe, je to njegova zasebna težava, če pa šankarske debate razvija v krogu navedenih, pa je to tudi naš problem. In to veliko večji, kot ga skuša ta hip zbanalizirati zunanji minister Erjavec. On lahko zdaj mirno sumniči, lovi in kazensko ovaja, kogar hoče, ampak dejstvo ostaja: spustil se je na nivo tercijalke in izrečene besede so tukaj in zdaj. Za vedno.
Mislim, da bi predsednik Cerar moral njegovo željo takoj uresničiti. Namreč, Erjavec v posnetem pogovoru pove: »Grem za pastirja, če je treba. Grem kuhat k Ljudmili, če me vzame. Tudi tam okoli hiše pospravim, če češ.«
Torej, gospod predsednik, pomahajte mu v poslednji pozdrav. V dobro Slovenije.
