Pisan, cvetoč vrt, na katerem je med gredicami nasajeno najrazličnejše cvetje, ni le privlačen na pogled, temveč tudi veliko bolj zdrav in samozadosten kot tisti, na katerem raste samo zelenjava, ki jo je vrtnar odločen pridelati. Rastline, ki odganjajo škodljivce ali bolezni, imenujemo jih tudi podporne, so nepogrešljive na vsakem vrtu, zlasti pa tam, kjer se trudimo vrtnariti čim bolj naravno, brez uporabe kemičnih sredstev za zaščito rastlin ali s karseda skromno.
Ognjeni zdravilec zemlje
Vrtni ognjič je čudovita, vsestransko uporabna rastlina, ki je cenjena v zdravilstvu in kozmetiki, dokler raste na vrtu, pa kot dobri sosed, ki pomaga drugim rastlinam do zdravja. Sejemo ga marca in aprila po vsem vrtu, po nekaj letih, ko se dovolj udomači in razraste, bo to počel sam. Čeprav je enoletnica, se nam kaj lahko zgodi, da se bo prav nekontrolirano razrasel po vsem vrtu, pa še malo naokoli. Najraje ima bogata, srednje težka in prepustna tla ter sončne lege, čeprav je dovolj trpežen, da bo rasel povsod, kjer ga potrebujemo.
»Ugodno vpliva na zemljo, na katero deluje zdravilno, in tako rekoč na vse rastline, zato mu upravičeno rečemo dobri sosed. Izločki ognjičevih korenin odganjajo ogorčice ali nematode, njegovega vonja pa ne marajo niti polži in mrčes. Zato bo dobrodošlo, če je zasajen po vsem vrtu, zlasti v vlažnih poletjih, ko je polžev v izobilju,« pravi Andreja Bogataj, vrtnarka iz Cerkelj na Gorenjskem.
Ognjič bo najkoristnejši, če ga sejemo zraven zelja, repe, špargljev, korenja, krompirja, kitajskega zelja, jajčevcev in graha.
Iz celih rastlin pripravimo prevrelko. V deset litrov vode namočimo kilogram rastlin, posodo pokrijemo in po nekaj dneh pripravek začne vreti. Ko se ta proces preneha, prevrelko redčimo z vodo v razmerju ena proti deset in s tem zalivamo rastline.
Vrtni ognjič je čislana zdravilna rastlina, ki jo uporabljamo za pripravo različnih čajev, krem in mazil. Pripravki iz ognjiča delujejo antiseptično in protivnetno, pomagajo pri celjenju manjših ran na koži, blažijo opekline in otekline, uporabljajo pa se tudi pri zdravljenju aken.
Solati v okras, vrtu v bran
Kapucinka je uporabna tudi v kuhinji, njene živooranžne cvetove uporabimo kot dodatek solatam, še bolj pa je koristna na vrtu, kjer odganja rastlinske uši, rastlinjakovega ščitkarja in kapusovega belina.
Na prosto jo sejemo od aprila, po vsem vrtu, zlasti pa pod sadnimi drevesi, ki so jih napadle listne uši, ter poleg stročnic. Rada ima sončne lege, na polsenčnih njeni cvetovi ne bodo tako žareli.
»Preganja talne škodljivce in polže, če iz nje naredimo zastirko. Koristila bo zelju, saj odganja kapusovega belina, ter krompirju, ki ga varuje pred koloradskim hroščem,« pravi Bogatajeva.
 | |
| Vinska rutica sicer ni cvetlica, a je tudi uspešna odganjalka škodljivcev. |
Lepotica neprijetnega vonja
Žametnica ali tagetes je zadnja v veliki cvetoči trojici našega vrta in prav tako dokaj nezahtevna rastlina. Zelo dobro uspeva tudi v slabših tleh, rada pa ima sončne lege.
Ker je občutljiva za mraz, jo na prosto sejemo šele maja in junija.
Cela rastlina ima neprijeten vonj, tudi za ljudi, zato pa je uspešna pri odganjanju škodljivcev. Pregnala bo uši, koloradskega hrošča in polže pa tudi zemljo čisti škodljivcev, zlasti ogorčic tako kot zgoraj opisana ognjič in kapucinka.
Zdravijo ljudi in pomagajo drugim rastlinam
Bogatajeva omenja še nekaj rastlin, ki so sicer bolj znane po zdravilnih učinkih na človeka, vendar so poleg tega izjemno koristne na vrtu. Vinska rutica z močnim, rahlo neprijetnim vonjem odganja nezaželen mrčes. Uši je ne marajo in se tako izogibajo tudi rastlin, ki rastejo v njeni bližini.
Koper ali sladki janež odganja kapusovega belina, zato je dober sosed kapusnicam.
Dobro se razume tudi s fižolom, kumarami, beluši, krompirjem, kolerabo, glavnato solato, rdečo peso, paradižnikom, čebulo.
Poprova meta, ki jo uporabljamo zlasti za pripravo čajev, s svojim vonjem odganja listne uši in mravlje ter hroščke bolhače, ki napadajo zlasti kapusnice.
