TURISTIČNA TRIBUNA

Kam odpeljemo vašo hišo?

Objavljeno 03. april 2017 17.00 | Posodobljeno 03. april 2017 17.00 | Piše: Vane D. Fortič

Čakali so do večera, da bo manj prometa, Natasha in Cory sta nasmejana opazovala ekipo podjetja Brittons, a stiskalo ju je pri srcu. Jim bo uspelo? Njuno hišo bodo prepeljali na novo lokacijo.

Hiša ima prednost.

Cory in Natasha sta izučena zeliščarska zdravilca, nekoč sta imela trgovino z lastnimi pripravki, a sta dejavnost opustila in se zaposlila na vinski kmetiji Lime Rock.

A želja, da bi imela svoj dom in spet svojo dejavnost, je živela naprej. Blizu vasice Tikokino, kjer sta živela, sta kupila hektar in pol zemljišča, v mestecu Waipukurau pa za 54.000 novozelandskih dolarjev leseno hišo izpred leta 1900. V tem času so gradili še iz avtohtonih dreves, ki jih danes v pokrajini Hawke's Bay skoraj ni več. Prvotni gozd so izsekali, namesto njega so pašniki in umetno zasajeni gozdovi, predvsem kanadskega bora, ki ga kot les izvažajo. Hiša ima kakšnih 200 kvadratnih metrov površine.

Ponudbo za demontažo, prevoz in postavitev jima je dalo podjetje Britton Housemovers. Cena: 90.000 novozelandskih dolarjev, odvisna pa je predvsem od časa, ki je potreben za opravljeno nalogo.

Podjetje Brittons prevaža zgradbe po vsem Severnem otoku Nove Zelandije že od leta 1957, ko ga je ustanovil Ted Britton. Družinsko podjetje zdaj vodijo njegovi trije sinovi, s 40 zaposlenimi in 30 vozili. Prepeljejo lahko tudi dvonadstropne zgradbe, se pohvalijo. Res pa je, da so njihove hiše v glavnem montažne, les je glavni gradbeni material.

Elwyn Fryer je vodil projekt: »Najprej smo odstranili ovire s parcele, dvignili hišo na prikolici dveh kamionov in hišo prerezali na pol. Vsaka polovica je tehtala dvajset ton. Elektro podjetje nam je ob poti odklopilo elektriko, čez streho hiše pa smo namestili posebno polkrožno zaščito. Ta je preprečevala, da se žice in kabli, ki potekajo čez cesto, ne bi zapletli vanjo.« Da lahko prečkajo mostove, peljejo skozi zožitve, imajo prikolice hidravliko, ki tovor dvigne. Štirideset kilometrov dolgo pot so prevozili v petih urah.

Tudi po morju

Ko sem na novi lokaciji obiskal Corya in Natasho, sta bila sredi dela. »Hišo morava urediti za življenje v največ osmih tednih!« je bila odločena Natasha, njeni starši so Hrvati iz mesteca Jezero na Murtru.

Voda je že na parceli, elektriko bosta sčasoma pridobivala solarno, stranišče bo kompostno. »Ne želiva, da smo vsi trije, s hčerko Tanielle, naravi v breme.« V enem letu morata urediti zunanjost. Pobarvati in obložiti hišo, da piloti, na katerih stoji, ne bodo vidni. Tako bosta dobila nazaj polog 10.000 dolarjev, garancijo za ureditev zunanjosti. Tak je predpis.

Zdaj, ko imata veliko parcelo, bosta lahko tudi živela od zemlje, živine in drugih del. Razmišljata, da bi redila ovce. Za začetek bo Cory iz avtohtonega lesa, ki je ostal od hišnih pritiklin, izdeloval uporabne predmete. Ta les je namreč zelo trden in lep. Nekaj velikih in starih debeloplodnih cipres, ki rastejo na parceli, pa bo seveda ostalo. Za okras in senco ob piknikih.

Za Natasho in Corya je bil to življenjski podvig, za Elwyna vsakodnevno delo. Največja hiša, ki so jo prepeljali, je merila tristo kvadratnih metrov, najdlje pa so hišo prepeljali 680 kilometrov. Kmalu jih čaka prevoz na otok Waiheke. Prevoz njihove mehanizacije in hiše s kopnega na otok bodo opravili s splavom barge ali trajektom.

»Imamo odlično ekipo. Pri delu in zabavi po delu. Najtežje je delati v blatu, najbolj pa se veselimo, ko družini pomagamo do novega doma,« še sklene Elwyn Fryer iz novozelandskega podjetja, ki prevaža hiše.

Deli s prijatelji