Sedela je ob številnih velikih umih in imenih, ve se, da so njeni prevodi natančni in bogati. Vsake povedane in s prevodom izgubljene besede je namreč škoda. O tolmačih navadno ne razmišljamo, čeprav je njihovo delo tako za posameznika kot za družbo še kako pomembno!
Za začetek me zanima, koga vse ste reciva v zadnjih dveh mesecih tolmačili.
To sta bila sicer poletna meseca, a se je vseeno marsikaj dogajalo. Delavnica Leeja Harisa je bila dogodek za osebnostno rast. Ob takšnih priložnostih se tudi sama dosti naučim pa tudi sicer so mi te teme zelo blizu. Kar nekaj takih dogodkov se je zvrstilo v zadnjem času, tudi predavanja štirih strokovnjakov, fascinantnih predavateljev, med katerimi najbolj poznamo Semirja Osmanagića, ki je odkril piramide v Bosni. Konec avgusta sem tolmačila ljubljanskega župana in ministra za kmetijstvo ob odprtju kongresa agrarnih ekonomistov, potem pa še simpozij o divjem prašiču, ker je teh živali v Evropi preveč. Ja, to so zanimivi nabori zelo različnih tolmačenj.
Kako gresta skupaj politika in osebnostna oz. duhovna rast? Prevajate recimo strokovnjake, ki pridejo ozaveščat ljudstvo, naslednji dan pa tiste, zaradi katerih nekateri trdijo, da smo kot družba zabredli. Ali to jemljete kot svoje delo, kar pride, pride?
Pred leti sem res imela obdobje, ko sem razmišljala, da ena stran dela ni več zame, takrat je bilo ogromno političnih dogodkov, ko vidiš, da vsi ti pogovori pogosto ne obrodijo sadov. Ker pa so mi večkrat rekli, da kot tolmačka s svojo prisotnostjo vnesem pozitivno energijo, sem v tem delu našla nov smisel. Tudi s pomočjo tolmača se lahko napetost med ljudmi razelektri. Protokol se sprosti, ko pridem, ker vedo, da bom dobro naredila in da mi lahko zaupajo. To me je peljalo naprej, začela sem še bolj uživati. Zdaj sem odprta in naj pride k meni vse tisto, kar lahko res dobro naredim. Sicer takšno delo zahteva več priprave, kot če se specializiraš le za eno področje, vendar meni povsem ustreza, ker mi daje širino. Življenje teče po čudoviti harmoniji energije, ki me vodi, in prav ničesar ne obsojam, opazujem pa. Zelo redko se je zgodilo, da sem zavrnila kakšen dogodek, no, politične shode sem pa kdaj res.
Delali ste ob levih in desnih pa še povsod vmes … Kako to, da vas nikoli niso razglasili za pripadnico ene ali druge strani?
Ne, mi smo tolmači in pri delu nas vodi strokovnost. Nismo ne levi ne desni, to je tako kot protokol. Prevajalska služba te pošlje na dogodek, naročnik te pokliče. Jaz sem svoje delo vedno korektno opravila in leva ali desna nikoli ni bil problem, tolmačila sem Janeza Janšo, Boruta Pahorja, nekoč Janeza Drnovška, Milana Kučana, Danila Türka, vse predsednike v času moje kariere. S predsednikom parlamenta Francetom Cukjatijem sem hodila na sprejeme po vsej Evropi. Sodelovala sem tudi s t. i. celo levo garnituro. Zaupali so mi, včasih mi je kdo rekel, saj boste vi povedali tako, da bo vsem razumljivo. Ključno je, da tolmači opravimo svoje delo strokovno in korektno.
So vas spustili blizu, ste jih imeli priložnost spoznati kot osebe, ali ste bili zgolj profesionalka, ki opravi svoje in se umakne?
Večkrat sem tolmačila tudi na nekajdnevnih obiskih v tujini. Sicer naj se profesionalno gledano ne bi družili, a prav je, da najdemo pravo mero osebnega stika. Spoštovanje mora biti na obeh straneh. Sem človek, nisem robot, a to nikakor nima nobene zveze s profesionalnostjo. Tudi bolje tolmačiš človeka, če ga malo bolj poznaš. Seveda pa nismo prijateljevali. Videla sem, kako je človek sposoben iti v politiko zgolj iz častihlepja in koristoljubja, videla pa sem tudi, kako čudoviti ljudje so lahko v politiki, kako pomembno je, da gremo volit. Prek svojega dela sem se bolj seznanila z načinom odločanja v naši državi, tako v gospodarstvu kot v politiki, s tem sem bolj zavestna državljanka.
Veste vedno vse, o čemer predavatelji govorijo, ali med prevajanjem odprete svoje miselne tokove, ki spuščajo skozi vse povedano, ne ostane pa to v vas po koncu dela?
Na trenutke pri simultanem tolmačenju, sploh če gre za zelo strokovne stvari, črpam iz nabora besed, za katere včasih še v slovenščini ne vem natančno, kaj pomenijo. Ne spuščam stavkov in tolmačim zelo hitro, zato se včasih zgodi kaj takega. Sicer pa je zelo pomembno, da razumeš, kaj želi govorec povedati. Včasih se kdo nerodno izrazi, jaz pa točno vem, kaj je želel povedati, in mu pri tem pomagam. Nima vsak veščine govora. Drugo pa je, če je kdo zavestno žaljiv, takrat ga ne olepšujem in povem točno tako, kot je rekel.
Ste si kdaj privoščili, da ste kaj malo spremenili, obrnili le za kakšno stopinjo v svojo smer? Sicer je pomen ostal enak, a recimo prizvok malo drugačen …
Lapsuse popravljam, ne da bi o tem povedala. Včasih na koncu kar sama dodam zahvalo, čeprav govorec nanjo pozabi. Da bi kaj drugega delala po svoje, pa ne.
So se politiki kdaj zanimali za prevode? So spraševali vas ali ljudi okrog sebe, kako natančno ste poslušalcem prenesli besedilo, njihovo sporočilo? So potrebovali povratno informacijo ali jih vaše delo sploh ni zanimalo?
Želim si, da bi bilo tega več. Številni ljudje mislijo, da vsak, ki zna dobro angleško, bo pa ja znal tolmačiti. Imeli smo tudi kolege, ki niso ohranjali ravni kakovosti, pa so kar delali, dokler ni končno nekdo ugotovil, da to res ni v redu. Vendar se pred tem lahko že naredi škoda. Zdi se jim samoumevno, da obvladaš svoj posel, če prideš tolmačit, a ni vedno tako. Gre za sodelovanje. Saj je vsakemu pomembno, da se ob tolmaču lahko sprosti in ve, da ga bo prevedel tako, kot želi. Tolmačenje ne moreta biti tarnanje in vzdihovanje. Strokovnost, bistrost, disciplina, natančnost so še kako pomembne. Vsekakor menim, da bi moralo biti več preverjanja kakovosti.
Prevajali ste tudi marsikatero svetovno znano ime, ste imeli takrat kaj več treme kot pri politikih?
Vsako leto so pripeljali na koncert v Cankarjev dom ambasadorja Unicefa, prišli so Roger Moore, Vanessa Redgrave in drugi. Roger Moore naj bi imel po koncu svojega predavanja kosilo s parlamentarci in je želel, da njegova tolmačka sedi nasproti njemu, čeprav prevoda dejansko niso potrebovali. Ampak rekel je, da se edina normalno pogovarjam z njim in mu povem celo kakšno šalo, iz srca sva se nasmejala. Ljudje si želijo neobremenjenih odnosov, pa kaj potem, če je on Roger Moore, še vedno je človek kot kdo drug. In če se z njim pošališ, ne pomeni, da nisi spoštljiv. Ne bom pozabila, kako se mi je njegova žena povsem nepričakovano izpovedala o osebnih težavah. Dostikrat sem bila namreč po tolmačenju moških odgovorna za damski program. Tako sem spoznala tudi ženo takratnega prvaka v formuli ena Mike Hakkinena. Najprej je želela po nakupih in si je kupila čudovito toaleto za slovesno večerno podelitev, nato sva šli na kavico na Ljubljanski grad, kjer sva se spustili v čisto oseben klepet. Tudi s slovensko astronavtko Sunito Williams sva denimo takoj navezali pristen človeški stik. To so tako lepe stvari … Prav hvaležna sem, da lahko opravljam ta poklic. Konec koncev sem z njim prepotovala od Tadžikistana do Kanade in ZDA ter seveda po vsej Evropi in se od zanimivih ljudi ogromno naučila.
Se vam je med delom kdaj zgodilo kaj nerodnega, imate vedno nadzor nad svojo koncentracijo?
Sem in tja se je zgodil kak lapsus, čeprav se zdajle vsega ne spomnim. Recimo na konferenci, na kateri so bili predavatelji iz različnih držav, je govoril tudi Italijan. Kar nekaj stavkov je trajalo, preden sem ugotovila, da njegovo italijansko angleščino tolmačim v angleščino namesto v slovenščino. Tako čudno je govoril, da sem ga avtomatično tolmačila v kakovostnejši angleški jezik, neskončno smešno je bilo, slušatelji so se nasmihali in ozirali proti tolmaški kabini, dokler me ni prešinilo, kaj delam. Ker me občasno muči perfekcionizem, sem se naučila, da se da določene človeške napake popraviti lahkotno, ljudje ne zamerijo, mene pa to potem ne preganja vso noč.
Imate koga, ki bi ga res radi prevajali, pa ga še niste?
Zelo sem si želela spoznati Nelsona Mandelo. To so bile moje male sanje. Spoznala sem celo veleposlanika Južne Afrike v Avstriji in ga tolmačila. Povedal mi je, da je predsednik Mandela upokojen in da je doma v krogu svoje družine, in če res želim, mi morda lahko celo omogoči, da bi se z njim srečala. To se potem sicer ni zgodilo, a Nelson Mandela mi je še vedno velik navdih. Druga oseba, ki bi si jo želela tolmačiti, pa je dalajlama. In ko je bil napovedan za obisk v Sloveniji, njegova tukajšnja tolmačka, ki je tudi budistka, ravno takrat ni utegnila zaradi poti v tujino. Tako so povabili mene. Ves mesec sem poslušala njegove kasete, da bi ujela vse besedišče iz budizma. Na koncu je bil obisk v Sloveniji odpovedan oz. prestavljen. Ko je naslednjič prišel, pa ga je spet tolmačila budistka, in to res odlično. Bila sem tam, v Tivoliju, pa je dalajlama na poti na oder segel v roko ravno meni in moji sestri. Kakšno božansko energijo prinaša na svet ta človek! Kar solze so se nama ulile. Osupnil pa me je res izjemen prevod. Tolmačiti sem slišala že kar nekaj ljudi, ki sicer niso po poklicu tolmači oz. niti niso študirali jezika, pa imajo za to delo izjemen dar.
Vem pa, da ste poleg tolmačenja na odru ob raznih priložnostih tudi v vlogi »konferansieja« in pevke!
Ja, včasih sem v enem dnevu vse troje! (smeh) Pojem svojo avtorsko glasbo, imela sem že kar lep nabor koncertov, pa tudi evergrine, kar ljudje pač želijo. Spomnim se, da sem pela tudi v Postojnski jami, kjer je gospod Cukjati gostil sedanjega generalnega sekretarja Sveta Evrope Jaglanda, ki je bil takrat predsednik norveškega parlamenta. Prosili so me, naj ob koncu dogodka še kaj zapojem, in bilo je res čudovito! Počasi me ljudje začenjajo spoznavati tudi kot pevko. Rada združujem vse svoje talente.
