POČITNICE

Kakšen oddih si bodo privoščili znani Slovenci

Objavljeno 05. julij 2015 12.00 | Posodobljeno 05. julij 2015 12.00 | Piše: Klavdija Miko

Vsak od nas počitnice preživlja na svoj najljubši način. Preverite, kaj naj bolj prija znanim Slovencem.

Irena Yebuah Tiran

Kaj pa vi? Imate že do podrobnosti izdelan načrt, kam jo boste mahnili na počitnice? Vprašali smo znane Slovenke in Slovenca, ali prisegajo na aranžmaje, zavite v »vse vključeno« celofan, robinzonske pustolovščine, morda elitno križarjenje ali oddih za vsak žep.

Irena Yebuah Tiran, mezzosopranistka

»Ločujem med več oddihi: družinskim, z možem in s prijatelji. Vsaka 'kategorija' ima svoje značilnosti. S fanti radi potujemo, obiščemo Legoland, kakšen vodni park, nikakor ne poležujemo na plažah. Z možem si poskušava vsaj enkrat na leto privoščiti velnes konec tedna, vendar so tekaške copate obvezno v potovalkah. S prijatelji pa gremo najraje na barko za nekaj dni. Za letos načrtujemo, da fantje pridejo k meni v Hannover, kjer bom pela na festivalu, kasneje gremo na Cres. Upam, da nam uspe preživeti še teden v Posočju ob Nadiži. Težko bi izpostavila samo en slovenski kraj, a z družino nam je vedno nadvse lepo v Kobaridu z okolico. Pomirjajo me gore, ki ga objemajo, reki Nadiža in Soča. Lepo je. Naj počitnice v otroštvu? Absolutno kampiranje v takratnih 'IMV-jevih' prikolicah v Pakoštanih blizu Zadra.«

Blaž Švab, član Modrijanov in voditelj oddaje Slovenski pozdrav

»Živo se spominjam vonja borovcev, rožmarina in žajblja ter občutkov, povezanih z njim. Z družino smo na Lošinju preživeli veliko poletnih dni. Spoznal sem domače otroke, skupaj smo se potepali po mestu, igrali nogomet, se zaljubljali in si pisali pisma. Poletne prijateljske vezi so zbledele, ostali so lepi spomini, tudi v opomin, kako hitro čas beži in kaj je v življenju res vredno, kako malo je treba za pravo zadovoljstvo. Čeprav v življenju na vseh področjih zelo rad natančno načrtujem in vsako stvar premislim, sem pri dopustu velik improvizator. Pripravim potni list, uredim zavarovanje, potem pa, kakor se zgodi. Zame se dopust začne že s kavo na letališču ali avtocestnem počivališču. Ko prispem v želeno mesto, se prepustim toku in dogajanju, predvsem veliko hodim in opazujem naravo in ljudi. Na pravem dopustu nisem bil že tri leta, prednost sem dajal delu, letos sem že na začetku leta predvidel malo daljši dopust, kakih deset dni na morju, ki ga obožujem. Ne bom zapletal, kakšno uro pred odhodom bom spakiral kovček, se usedel v avto in se odpeljal. Zelo rad vozim, lahko da me zanese malo dlje ob Jadranski obali.«

Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma

»Kljub temu, da je moj delavnik prežet z umetnostjo, je zame največji navdih, kadar umetnost spremlja tudi moj oddih. Zame ni lepše in bolj prefinjene izkušnje na svetu, kot je sprehod po parku skulptur na morskem obrežju, kjer stoji čudovit danski muzej sodobne umetnosti Louisiana. Moore, Miró, Ernst, Serra, Shapiro v objemu spreminjajoče se narave. Božansko. Letos mi zagotovo ne uide ogled Beneškega bienala. Med vsemi doslej videnimi paviljoni na tej razstavi me je močno zaznamovala postavitev Hansa Haackeja Germania iz leta 1993. Izjemni Haacke je razkopal marmorna tla nemškega paviljona in na osrednjo steno razobesil napis Germania. Hoja po apokaliptično razdejanih tleh. »Bil sem Hamlet … za mano ruševine Evrope,« so mi v mislih odzvanjale besede dramatika Heinerja Müllerja. Sicer so moji najljubši spomini na počitnice v otroštvu dedek in babica, na dvorišču globok vodnjak z ledeno vodo, gosi in race, ki stopicljajo po blatni ulici, Cigan z medvedom na povodcu, ki si ga ogledujemo s široko razprtimi očmi in vznemirljivim strahom.«

Ninna Kozorog, zdravnica, srce Humanitarčka in Ona 365

»Zame je idealen oddih tisti, ki je povsem brez omejitev; ko spakiraš nahrbtnik, vzameš najljubše japonke in rezerviraš poceni let. Rada imam potovanja, ki so daleč od aranžmajev potovalnih agencij in samo z zemljevidom, kakšnim vodnikom slediš nosu in toku življenja nekega mesta. Države. Seveda je to z redno službo malce teže izvedljivo, kot je bilo v študentskih časih, ko nismo bili omejeni časovno. Načeloma se izogibam hotelom, ampak imam raje hostle in t. i. couchsurfing, ki so ne samo do žepa prijaznejše možnosti, ampak tudi bistveno bolj avtentične pri spoznavanju ljudi in dežel. Letos si bom po dolgem času izpolnila željo in se v dvoje podala na raziskovanje Irske z najetim avtomobilom, Lonely planetom in nahrbtnikom. Kakšen prost konec tedna pa bo gotovo rezerviran za skok v naše gore ali na desko na obali. Trenutno vam pošiljam pozdravček iz sončne Budimpešte, ki je delovno-popotniško obarvana.«

Deli s prijatelji