Kot vsako gostiteljsko mesto tudi Rio de Janeiro upa na dobičkonosnost iger še dolgo po zaključni prireditvi, pri tem pa računa na večje število turistov in izboljšan svetovni ugled. Seveda pa stvari ne gredo vedno po načrtih.
Ravno nasprotno, mesta si s prireditvijo iger redko ustvarijo profit in pogosto pristanejo v rdečih številkah. Organizatorji so tako za spektakel v Riu planirali 2,6 milijarde evrov in ob koncu porabili več kot tri, če gre verjeti študiji, ki so jo opravili na univerzi v Oxfordu. Zaslužek torej ni najboljši razlog za prireditev iger, v mestih, ki so to izkusila na lastni koži, pa v opomin na pomanjkanje daljnovidnosti še danes ostajajo nekatera nekdaj mogočna prizorišča.
Celotni članek preberite na vandraj.si.
