Podobno kot ljudem tudi vsem psom vožnja v avtomobilu ni enako prijetna. Nekaterim je v avtu slabo. Glavni vzrok je največkrat preobčutljivost za statično elektriko; temu se lahko izognemo, če kupimo z gumo prevlečeno bakreno vrvico in en del pritrdimo pod karoserijo, drugega pa avto med vožnjo vleče po tleh. Tudi cigaretni dim, parfumi in podobno slabo vplivajo na počutje štirinožca, zato se temu izogibajmo. Če vse to ne pomaga, naj veterinar pred daljšo potjo predpiše sredstvo zoper slabost. Pomaga tudi, če psa pred vožnjo in med njo ne hranimo. Prav tako ne gre brez svežega zraka, a niti ob visokih temperaturah ne smemo oken nikoli preveč odpreti. Če namreč med vožnjo moli glavo skozi okno, je to zelo moteče za druge voznike, nevarno pa je tudi zanj (prehlad, vnetja oči, ušes...). Če uporabljamo klimatsko napravo, moramo paziti, da se ne prehladi zaradi neposredne izpostavljenosti hladnemu zraku.
Vmesni postanki
Med daljšo vožnjo moramo večkrat ustaviti na za to primernih krajih. Ponudimo mu vodo in omogočimo, da poleg krajšega sprehoda opravi tudi fiziološke potrebe. Pred izstopom ga ne glede na to, kako ubogljiv in obvladljiv je, vedno pripnemo na povodec. Navadno kuža veselo skoči iz avta, kar lahko povzroči nesrečo, poleg tega pa je okolje povsem neznano, in je previdnost še toliko bolj na mestu. Čim manj naporna in stresna bo vožnja za kosmatinca, toliko prijetnejša bo tudi za nas.
V kletki ali boksu
Psa med vožnjo ne smemo zapreti v košaro ali celo v prtljažnik. Lahko je v ustrezni kletki oziroma boksu, sicer pa tudi veljavna zakonodaja predpisuje, da mora biti ustrezno zavarovan in nameščen. Pasje vedenje je različno. Nekateri so mirni, drugi ne, tretji preprosto zaspijo, četrtim je slabo … Pri manjših, denimo, moramo paziti, da se jim ne uspe izmuzniti v sprednjo polovico vozila in celo med pedale. Običajno so na zadnjih sedežih, na tleh za sprednjimi ali zadaj v predelanem delu, ki pa ne sme biti zaprti prtljažnik. Žival mora imeti zrak in svetlobo. Nekateri lastniki v zadnji del avta pričvrstijo pregradno varovalno mrežo.
Privez
Med vožnjo mora biti pes pod nadzorom in ustrezno zavarovan. Če je privezan, naj bo na oprsnici, ne na ovratnici, na voljo pa so tudi posebni varnostni pasovi. Ti in oprsnice so sploh koristni in varnejši, saj ob nenadnem zaviranju ne poškodujejo vratnih vretenc, vratu in drugih telesnih delov. Poleg tega je oprsnica zelo uporabna pri sprehajanju.
Ko mora počakati
Kuža mora kdaj za krajši čas tudi počakati v avtu. Pri tem moramo biti odgovorni in pazljivi. Če je zunaj vroče, avto obvezno parkiramo v senco in predvidimo pot sonca. Okna, ki so na nasprotni strani sonca, pustimo za dva prsta odprta. Tako zagotovimo dotok in kroženje zraka, obenem pa preprečimo pobeg iz avta in tudi neposredni stik z mimoidočimi. Nekateri, ki ne pomislijo na posledice, se namreč lotijo celo božanja neznanega psa v tujem avtu. Tudi v mrazu pustimo okno priprto in kosmatincu, tako kratkodlakemu kot dolgodlakemu, namestimo odejo. Naša odsotnost naj bo res kratka, še posebno ob visokih temperaturah. Psi so radovedni, zato se bodo, ko nas ne bo, dolgočasili. Tako ni nikoli odveč, naj se sliši še tako smešno, če avto tudi ugasnjen med mirovanjem na ravnem prostoru pustimo v prvi prestavi in obvezno potegnemo ročno zavoro. Da se ne primeri, za kar pravzaprav ni treba veliko, da se kuža kam odpelje brez nas.
Najprej varnost
Ne glede na pogostost ali dolžino vožnje in vajenost psa nanjo veljajo določena pravila, ki jih je treba upoštevati predvsem zaradi varnosti, a tudi zato, da bo čas v vozilu za vse potnike, vključno s štirinožnimi, minil kar se da prijetno. Če je vroče, se na daljšo pot odpravimo zgodaj zjutraj, zvečer ali ponoči. Pred daljšo vožnjo je psa pametno peljati na sprehod; če bo utrujen, bo potovanje lažje.
